Jože Plečnik, ki je umrl na današnji dan pred 68 leti, je po mnenju večine ocenjevalcev največji slovenski arhitekt. Njegova vrhunska dela na Dunaju, v Pragi in Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji in širše, so danes tako lepa in monumentalna, kot so bila takrat, ko so nastala. Njegov vpliv na bodoče generacije arhitektov pa izjemen. Ta iskalec slovenske identitete na stičiščih treh kultur: romanske, germanske in slovanske se je obrnil h grški antiki. Ljubljana bi bila brez njegovega Tromostovja, Križank, Narodne in univerzitetne knjižnice, Žal, pa cerkva in drugih stavb, precej drugačna tudi urbanistično. Ljubljanska Plečnikova dela so pred štirimi leti uvrstili na seznam Unescove svetovne dediščine, leto 2022 pa je bilo v naši državi tudi Plečnikovo leto. Po slovenskem prostoru je pod njegovim budnim očesom na delovnih mizah njegovih učencev nastala vrsta del, manjših cerkva in spomenikov, v naši bližini je cerkev blaženega Antona Martina Slomška v Rečici pri Laškem in spomenika NOB v Laškem in Radečah.
