Televizija ETV HD bo od 1.1.2026 naprej prenehala z oddajanjem signala preko kabelskih omrežij, bodoče vsebine pa bodo objavljene na obstoječem YouTube kanalu in spletnem portalu.
Rotary klub Zagorje Kum je letos že deveto leto zapored organiziral druženje otrok v Taboru Mojca, Dolenjske Toplice. Letos zaradi Korona razmer ni bilo učencev iz krajev naših pobratenih Rotary klubov; Brčko, Zrenjanin, Ucinj in Doboj.
Letos smo imeli dvanajst učencev osnovnih šol iz širšega Zasavja od Litije do Radeč. Zaradi Korona je bila organizacija spremenjene. Aktivno so se vključile družine udeležencev in zagotovile prevoz svojih otrok.
Najbolje samo dogajanje opiše udeleženec, ki je doživel sedem dni v Taboru Mojca. Zato je prav, da delimo z vami zapis udeleženke Eve.
Zdravo rotary klub,
V času preživetem v taboru smo sklepali nova prijateljstva in pridobivali nove spretnosti. Vsak dan smo naredili izdelek, ki nas bo spominjal na najrazličnejša doživetja. Vsi mentorji in mentorice so nam bile vedno pripravljene pomagati, pokazali pa so tudi njihovo veliko potrpežljivost. Ne glede na našo plesno nadarjenost smo se naučili koreografije za nekaj plesov, ki smo jih na končni prireditvi tudi odplesali. Zadnji večer smo imeli v taboru tudi živo glasbo v kateri smo vsi zelo uživali in se do dobra naplesali. Sami sebi pa smo dokazali da smo vedno pripravljeni pomagati drug drugemu ne glede na to ali se poznamo 1 dan ali pa 10 let. Nad starejšimi otroci so bili seveda navdušeni tudi mlajši ki so želeli njihovo 100% pozornost. Doživetja v taboru Mojca so bila res nepozabna izkušnja in upam da bom to izkušnjo lahko ponovno doživela drugo leto, a tokrat v vlogi mentorice.
Vsem nam ste omogočili novo izkušnjo in iz nas zvabili najboljše. Želim vam vse lepo in uspešno delo še naprej. Eva Dornik
Takšno sporočilo udeleženke, ki ni edino nam daje voljo in navdih, da bomo naslednje leto organizirali jubilejni 10 Tabor Mojca 2022.
Krajevna skupnost Boben je v letošnjem letu svoja investicijska sredstva iz občinskega proračuna namenila postavitvi dveh novih avtobusnih postaj. Pri postavitvi postaj se je razmišljajo tudi o njihovi umestitvi v prostor, zato sta postaji leseni, saj se je želelo ohraniti ruralno podobo območja. Vrednost investicije znaša 12 tisoč evrov.
V prihodnjih tednih bo Komunala Hrastnik uredila še ekološki otok pri avtobusni postaji pri Zadružnem domu in mu nadela novo, leseno podobo.
Želimo si, da bi novi avtobusni postaji krajanom dobro služili, še posebej šolarjem, saj sta bili postaji postavljeni predvsem z mislijo na njih in zagotavljanju njihove varne poti v šolo.
Regionalna razvojna agencija Zasavje je 14. julija 2021 v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje ob Savi organizirala Regionalno turistično konferenco 2021. Namen konference je bilo poenotenje turizma v regiji in povezovanje različnih deležnikov v zasavskem turizmu, saj si vsi želijo Zasavje preoblikovati v turistično privlačno in zanimivo regijo. Udeleženci so se strinjali, da je za uspeh v tej trenutno zelo negotovi panogi ključno sodelovanje deležnikov iz vseh štirih občin.
Direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje Jani Medvešek je uvodoma ugotovil, da veliko zanimanje za konferenco dokazuje, da je interes za razvoj turizma pri nas velik: »Konferenco smo v prvi vrsti organizirali zato, da slišimo glas ljudi s terena, saj bomo le tako lahko pripravili vključujoče in realne razvojne dokumente.« Udeležence je pozval naj svoje predloge za turistične projekte pošljejo na RRA, vse pa bodo odbori in Razvojni svet zasavske regije obravnavali in skušali smiselno umestiti v Regionalni razvojni program zasavske regije 2021-2027. V prvem delu konference so predstavniki iz različnih institucij predstavili aktualne in v letu 2021 zaključene Interregove evropske projekte, ki se nanašajo na vse štiri zasavske občine. Andraž Malovrh, vodja projekta z Regionalne razvojne agencije Zasavje je predstavil projekt Pronacul, ki se nanaša na spodbujanje naravne in kulturne dediščine za razvoj trajnostnega turizma na zavarovanih območjih. Martin Šikovc, vodja projekta z Regionalne razvojne agencije Zasavje je predstavil projekt Ramsat, ki se nanaša na revitalizacijo odročnih in hribovitih predelov regij s pomočjo trajnostnega turizma. Zvezdana Lamovšek, vodja projekta z Občine Trbovlje je predstavila projekt Inspiracija, ki se nanaša na revitalizacijo mest industrijske dediščine za preboj kulturnega turizma v Trbovljah, Slovenski Bistrici, Labinu in na Reki. Anamarija Kamin, namestnica direktorice z Razvojnega centra Srca Slovenije je predstavila projekt Mine Tour, ki se nanaša na rudnik Sitarjevec in na aktivno ohranjanje in vrednotenje naravne in kulturne dediščine rudnikov in rudarstva za razvoj trajnostnega turizma.
V drugem delu konference sta bila kot osnova za širšo razpravo predstavljena dva primera projektnih idej za nadaljnji razvoj turizma v regiji. Jani Medvešek je predstavil turistične aktivnosti, ki že potekajo ob trboveljskem dimniku in predstavil tudi možne potenciale in ideje za prihodnji razvoj dimnika, ki bi lahko Zasavje postavil na svetovni turistični zemljevid.
Marjan Krajnc, direktor podjetja Hoteli in turizem Rogaška
Marjan Krajnc, direktor podjetja Hoteli in turizem Rogaška, pa je predstavil projekt razvoja Medijskih toplic, kjer se bo postavil sodoben in edinstven turistični kompleks. Ambiciozni načrti za celovit razvoj tega dela občine Zagorje so navdušili udeležence konference. Ves čas konference je potekala tudi živahna diskusija o predlogih glede nadaljnjega razvoja turizma v Zasavju. Na koncu je sledilo neformalno druženje in povezovanje turističnih deležnikov ob pogostitvi s tradicionalnimi zasavskimi jedmi, ki jim je kuharski mojster Branko Podmenik vtisnil pridih sodobnosti.
Konference so se udeležili številni deležniki s področja turizma, podjetniki, predstavniki občin in zavodov, gospodarstva ter gostinski in turistični ponudniki iz regije, predstavniki razvojnih agencij, društev, šolstva, organizacij, ki se ukvarjajo z razvojem in trženjem subjektov s področja turizma in predstavniki Turistične zveze Slovenije. Konferenca je bila namenjena širši javnosti, zato so se je udeležili tudi predstavniki medijev.
V tem mesecu je bila zaključena rekonstrukcija ceste Gore – Kopitnik. Investicija v ureditev 215 m odseka je znašala nekaj več kot 35 tisoč eur. Gre za pomembno izboljšavo v krajevni skupnosti Turje – Gore, saj je bil ta cestni odsek eden od bolj dotrajanih v občini. Z investicijo bo olajšano tudi delo zimske službe, kar bo povečalo varnost uporabnikov ceste.
KS DOL
V juliju je bila izvedena tudi investicija v rekonstrukcijo cestnega odseka Tršek – Ramšak na Partizanski cesti na Dolu. Na novo je bil asfaltiran odsek, kjer je naklon ceste največji, saj je bil v zimskih mesecih zaradi drsenja neprevozen. Investicija je znašala 10 tisoč eur, urejene pa so bile tudi nove mulde in kanaleta za odvodnjavanje ob vznožju odseka.
KS STEKLARNA (FRTICA)
Konec junija se je zaključila investicija v urejanje križišča Taborniška pot – Pot Franca Pušnika. Poleg postavitve novega opornega zidu je bila narejena tudi razširitev cestišča, s tem pa se je povečala preglednost križišča ter varnost za vse udeležence v prometu. Svet krajevne skupnosti Steklarna je s to investicijo obkljukal prvi projekt, ki je načrtovan v letošnjem letu, trenutno pa se z izbranim izvajalcem sklepa tudi pogodba za rekonstrukcijo ceste ter ureditev kanalizacije na Cesti Hermana Debelaka. Dela se bodo predvidoma začela v mesecu avgustu.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) bo med 16. in 22. julijem 2021 izvedla že 22. Študentsko delovno brigado, ki bo tokrat potekala v občini Hrastnik. Namen Študentske delovne brigade je v prvi vrsti pomagati krajanom demografsko ogroženih področij, spodbujati prostovoljstvo med študenti, pomembno pa je tudi druženje med študenti, saj se tu sklenejo prijateljstva, ki trajajo še dolgo po zaključku brigade. Skupina študentov v Hrastnik odhaja že nekaj dni prej, da pripravijo kamp in vse potrebno za prihod študentov brigadirjev.
Na pobudo ŠOUM se že več kot dve desetletji vsakoletno zbere skupina študentov, ki je pripravljena prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč bodo nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi. Zaradi vsem znanih razmer povezanih z epidemijo koronavirusa COVID-19, je bila tudi lanska izvedba Študentske delovne brigade odpovedana. Letos so študenti odločeni, da občini Hrastnik priskočijo na pomoč.
»Na ŠOUM smo se odločili, da letošnjo Študentsko delovno brigado vendarle izvedemo in sicer v občini Hrastnik, kjer bi morali gostovati že leto poprej. Sicer bo letošnja izvedba trajala nekaj dni manj, natančneje natanko en teden, gostila pa bo okoli 35 študentov ter drugih prostovoljcev. Veseli in ponosni smo, da lahko nadaljujemo delo naših predhodnikov, ki so s študentskimi prostovoljnimi akcijami pričeli že leta 1999, ko so se odpravili na pomoč pri odpravljanju posledic potresa v Bovcu,« dodaja David Lukner, vodja letošnje Študentske delovne brigade.
Načrtovana dela: vzpostavitev večjih pešpoti v občini, urejanje okolice športnih objektov v očini, obnova Čebelarskega doma, v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije bo potekalo tudi urejanje in markiranje planinskih pešpoti v občini. Prostovoljci bodo po potrebi priskočili na pomoč tudi domačinom pri vsakodnevnih kmečkih opravilih.
Študentska delovna brigada je največji prostovoljni projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru in se je v zadnjih letih močno zasidrala med največje prostovoljne dogodke v Sloveniji. Doslej je na Študentskih delovnih brigadah sodelovalo že preko 1000 študentov, skupaj pa so opravili več kot 60.000 prostovoljnih ur.
O letošnji lokaciji:
Hrastnik je najmanjša zasavska občina, ki ima nekaj več kot 9.000 prebivalcev. Zajema 58,58 km2 površine, ima 10 krajevnih skupnosti in 19 naselij. Največji naselji sta Hrastnik in Dol pri Hrastniku. Že dolga leta prevladuje na tem območju pretežno industrija, trenutno najbolj steklarska in kemična industrija. Več kot 200 let je tu deloval tudi rudnik rjavega premoga. Navedene dejavnosti so pomenile gonilno silo kraja. Kmetijstvo se razvija na obrobju doline, v strmih pobočjih, prilagojeno naravnim pogojem. Poleg živinoreje se razvija sadjarstvo, vrtnarstvo, zadnja leta tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah in ekološko kmetovanje. Malo podjetništvo se razvija pretežno zadnja desetletja. Izginjajo pretežno delovno intenzivna mesta v določenih panogah, razvijajo pa se nova, prilagojena novim. Turistične dejavnosti so manj razvite, a se pospešeno dela tudi na tem področju.
Na Zbirnem centru Zagorje ob Savi, na Zbirnem centru Neža v Trbovljah in na Zbirnem centru Sevnica so postavljeni novi kotički za vse, ki bi želeli oddati svoje še delujoče aparate v ponovno uporabo. Kotički so označeni z rumeno tablo ter tako nezgrešljivi. Tam lahko oddate svoje še delujoče aparate, primerne za ponovno uporabo. V kotičku zbiramo vse vrste aparatov: velike aparate – pralne in pomivalne stroje, pečice, štedilnike, hladilnike, zamrzovalnike, orodje za dom in vrt, male gospodinjske aparate, avdio-video in foto opremo, monitorje in televizorje z ravnim zaslonom, računalnike, mobilne telefone, igrače in ostale primerne aparate na elektriko ali baterije. V kotičkih se zbira aparate, ki so delujoči, nepoškodovani in varni za uporabo. Kar 1–2 % takšnih naprav se v povprečju vsako leto najde med zbranimi e-odpadki, ki prehitro končajo v predelavi materiala. Tako skrajšamo njihovo življenjsko dobo, s tem pa prispevamo k večji porabi in onesnaževanju naravnih virov, še posebej pri proizvodnji novih, ki nadomestijo stare. Najbolj trajnostni aparat je vedno tisti, ki ga že imamo, zato je smiselno, da ga poskušamo uporabljati čim dlje. V Evropski uniji in s tem tudi v Sloveniji pa se uvajajo zakonodajne spremembe na področju ravnanja z odpadki, ki vodijo v krožno gospodarstvo. Krožno gospodarstvo je nov model, znotraj katerega vsi materiali krožijo in se ponovno uporabijo. Tudi zaradi tega je ponovna uporaba zelo pomembna za našo prihodnost. Pomembno: Pametni telefoni vsebujejo prek 60 elementov, ki izvirajo iz različnih koncev sveta, med drugim tudi kritične surovine. To so surovine, ki so za gospodarstvo zelo pomembne, jih težko dobimo in skoraj ne recikliramo. Pri pametnih telefonih, ki jih v Evropi danes v povprečju uporabljamo 2 leti in jih globalni potrošniki na leto kupimo skoraj 1.5 milijarde enot, bi lahko s podaljšanjem njihove uporabe za še eno leto prihranili 2.1 milijona ton izpustov toplogrednih plinov. Kotičke je postavila družba ZEOS, d.o.o. v sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom #Še sem uporaben! skupaj s projektnima partnerjema Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD, d.o.o. ter lokalnimi partnerji Javno podjetje Komunala Zagorje, d.o.o., Javno podjetje Komunala Trbovlje, d. o. o. in Komunala d.o.o. Sevnica. Projekt je sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor RS ter Evropske komisije. ”Ko govorimo o varovanju okolja, je pravilno ločevanje e-odpadkov vsekakor zelo pomembno. Hkrati moramo poskrbeti, da bi bilo teh odpadkov čim manj. S tem, ko odslužene in še delujoče aparate predajamo v ponovno uporabo, jim podaljšujemo življenjsko dobo in posledično ustvarjamo manj e-odpadkov.” je povedal direktor družbe ZEOS, d.o.o. Emil Šehić in dodal ”S postavitvijo kotička za ponovno uporabo bomo naredili korak naprej k prehodu na krožno ravnanje z električno in elektronsko opremo. S tem vzpostavljamo operativno podlago za zakonsko določeno pripravo na ponovno uporabo.”
Podpisna listina ob predaji kotička ponovne uporabe za EEO (levo direktor Komunale Zagorje, desno direktor ZEOS)
Direktor Komunale Zagorje, d.o.o. Sandi Grčar je povedal: ”Veseli nas, da lahko tudi v naši občini spodbujamo prebivalce k e-krožnemu gospodarstvu, k cilju nastajanja manj e-odpadkov, saj bomo z vzpostavitvijo kotička za ponovno uporabo v našem zbirnem centru v Zagorju ob Savi, k temu cilju veliko pripomogli. ”
Simbolična oddaja aparatov v kotiček za ponovno uporabo EEO (levo direktor Komunale Trbovlje, desno direktor ZEOS)
Direktor Komunale Trbovlje, d.o.o. Tomaž Trotovšek je ob tem poudaril pomen ozaveščanja občanov o pravilnem ravnanju s predmeti, ki jih več ne potrebujejo: ”Upamo, da bo kotiček za oddajo še delujočih aparatov občane spodbudil k razmisleku o tem, kako ravnajo z aparati, ki jih več ne potrebujejo, in da bomo z ozaveščanjem občanov ter spodbujanjem ponovne rabe dolgoročno zmanjšali količino po nepotrebnem zavrženih predmetov.”
Podpis listine ob predaji kotička ponovne uporabe za EEO (levo direktor Komunale Sevnica, desno direktor ZEOS)
Direktor Komunale d.o.o. Sevnica Mitja Udovč je poudaril ”Ponovna uporaba predmetov je v vrhu hierarhije ravnanja z odpadki. S tem se namreč podaljšuje njihova doba uporabnosti, saj predmeti, ki še vedno opravljajo svojo funkcijo, služijo naprej nekomu drugemu. Tako se ohranja naravne vire in zmanjšuje širok spektor negativnih vplivov na okolje, ki ga uničenje ali odlaganje odpadkov lahko povzroči. Čas v katerem živimo, nas opominja, da se začnemo obnašati racionalno, v sozvočju z naravo. Zato na Komunali Sevnica verjamemo, da bo kotiček za ponovno uporabo še delujočih enaprav zaživel v svoji nalogi.”
Vabljeni vsi občanke in občani, da obiščete Zbirni center Zagorje ob Savi, Zbirni center Neža v Trbovljah ali Zbirni center Sevnica in oddate v rumeni kotiček še delujoči aparat, ki ga več ne potrebujete. S tem poskrbite, da bo dobil novega lastnika. Zbranim aparatom bo projektni partner skozi postopek priprave za ponovno uporabo preveril funkcionalnost in električno varnost ter jih vrnil na trg po ugodni ceni ali pa jih podaril.
Včeraj smo na novo uredili otroško igrišče na Dolu. Popravili smo vzmetno gugalnico (konjiček) in sedež za zipline, saj sta bila oba igralna elementa načrtno poškodovana.
Pod gugalnico in ziplinom smo položili tudi novo podlago iz PVC satovja, ki bo malčkom in mladostnikom več let zagotavljala varno in brezskrbno igro. Komunala Hrastnik je uredila še okolico igral in zasadila novo travo, v peskovnikih smo zamenjali mivko.
V prihodnjih tednih pa se načrtuje tudi popravilo mrežne ograje okrog otroškega igrišča.
Upamo, da igrišče tokrat ostane čim dlje urejeno, zato prijazno prosimo, da se ne uničuje, ampak da skupaj poskrbimo, da bo življenje v našem mestu prijetno.
Po neuspeli prvi dražbi stavbe, v kateri je imela prostore baletna šola, ki deluje v sklopu Glasbene šole Zagorje, bo Občina Zagorje ob Savi ponovila javno dražbo.
Ta bo 18. avgusta ob 13. uri v sejni sobi Občine Zagorje ob Savi. Predmet prodaje sta stanovanjska stavba v Naselju Srečka Kosovela 12 in pripadajoče stavbno zemljišče, obe nepremičnini pa Občina prodaja skupaj kot celoto.
Stanovanjski objekt je bil zgrajen leta 1973 in je bilo zanj leta 1986 pridobljeno uporabno dovoljenje. Dostop je urejen po asfaltni poti, objekt ima možnost priključitve na telefonsko in električno omrežje, vodovod pa se uporablja s priključkom na mestni vodovod.
Izklicna cena za obe nepremičnini znaša 97.182 evrov, v ceno pa ni vključen 2 % davek na promet z nepremičninami, ki ga plača kupec. Dražitelji morajo najpozneje do 16. avgusta do 24. ure plačati varščino 10 odstotkov od izklicne cene. Vse podrobnejše informacije o nepremičninah in pogojih dražbe so objavljene na povezavi.
V mestu se pojavlja vse več hranjenja golobov. To je najpogosteje opaženo v delih mesta, kjer prevladuje večstanovanjska gradnja (npr. Sallaumines, Opekarna…). S hranjenjem golobov in omogočanjem gnezdenja se vedno bolj povečuje populacija golobov, s tem pa tudi možnost za pojav določenih bolezni. Golobji iztrebki so namreč vir hrane za insekte, ki prenašajo nalezljive bolezni oziroma so gostitelji zanje, poleg tega pa iztrebki zagotavljajo daljše preživetje mikroorganizmov, tudi povzročiteljev nalezljivih bolezni.
Da bi se izognili prekomernemu povečanju števila ptic po mestu in pojavu različnim nevšečnostim, ki so povezane s tem, občane lepo naprošamo, da jih ne hranite.
Razstava je nastala v sodelovanju Občine Hrastnik in Zasavskega muzeja Trbovlje. Gre za resnično edinstveno razstavo, v še bolj edinstvenem prostoru – opuščenem rudniškem objektu, ki smo mu vdahnili novo življenje. Vabljeni torej v nekdanjo rudniško strojnico, današnjo Galerijo Mašinhaus.
“Razstava prinaša zgodovinski pregled organiziranega revolta za ohranitev ekonomskih pravic in človeškega dostojanstva ter poudarja, da sta tovarištvo in solidarnost največja duhovna zapuščina naših prednikov, ki jo moramo ohraniti,” so o razstavi zapisali v zasavskem muzeju.
Razstavo smo uradno otvorili v četrtek, 1. julija, v okviru občinskega praznika in festivala delavskega filma Hrastnik Kamerat. Ogled je možen po predhodnem dogovoru na telefonski številki 03 56 42 377 (Muzej Hrastnik).
Od naslednjega četrtka, 15. julija, bo razstava brez predhodnega dogovora odprta za oglede tudi vsak ČETRTEK od 16. do 18. ure.
