Ponedeljek, 26. maja je bil pomemben za vse, ki so se želeli seznaniti z načinom delovanja Dolgotrajne oskrbe v lokalnem okolju. Kako pristopiti k Dolgotrajni oskrbi, katere pravice pripadajo upravičencu in katere ne je pojasnila Urška Kolar, vodja vstopne točke CSD za Dolgotrajno oskrbo:
Dešnu, manjšem naselju v občini Moravče, so obeležili 600-letnico prve pisne omembe tega kraja. To je bilo marca 1425, ko je plemič Urh pl. Limbarski prosil oglejskega patriarha Ludvika za podelitev fevdne desetine v Dešnu (den Sen). Pred kratkim pa so našli listino, ki dokazuje, da je ta kraj prvič omenjen še 79 let prej. Kakorkoli, za zdaj so praznovali 600 letnico, na igrišču v organizaciji Društva krajanov Dešen in te slovesnosti se je udeležil tudi moravški župan, dr. Milan Balažic. To društvo je ob visoki obletnici izdalo tudi knjigo z zgodovino kraja. Ob tej priložnosti so blagoslovili še vaško kapelico, ob 25-letnici njene obnove…
Prav zaradi tega dejstva želi lokalna oblast občane spomniti, da lahko kosovne, nevarne in druge odpadke, ki jih je za redni odvoz preveč, vse leto brezplačno oddajo v zagorskem zbirnem centru komunalnih odpadkov med njihovim delovnim časom. Odprt je ob ponedeljkih in sredah med 9. in 20. uro, ob petkih med 10. in 14.uro ter vsako parno soboto med 8. in 12. uro. Vsako gospodinjstvo pa lahko pri Komunali Zagorje enkrat na leto naroči brezplačen odvoz kosovnih odpadkov. Kršitelje, ki z odpadki ravnajo nepravilno, lahko prijavite Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu Zasavje.
Predzadnjo majsko soboto je Aeroklub Zagorje pripravil Dan odprtih vrat. Na vzletišču Ruardi so pristala letala aeroklubov iz Slovenije in tudi Avstrije. Zvečine so bila dvosedežni Piper Cub-i, vmes pa tudi Pipistrelova Alpha in ultra lahko letalo Zenith. K splošnemu dogajanju pa so za turistične oglede poskrbeli piloti dveh helikopterjev. Več o dogodku pa predsednik Aerokluba Zagorje.
Moravški župan dr. Milan Balažic je 19. maja s prvo zasajeno lopato simbolično začel graditi kanalizacijski sistem v Češnjicah pri Moravčah. Ta bo speljan do osrednje čistilne naprave v Moravčah, ki so jo začeli graditi že prej in je jedro novega sistema.…
AJPES izpostava Trbovlje in Gospodarska zbornica Zasavje sta objavila rezultate poslovanja za zasavsko regijo v lanskem letu. Podatke iz letnih poročil je na agencijo predložilo 1.079 družb s sedežem v zasavski regiji. Družbe so imele glede na leto prej manj prihodkov in več odhodkov. Manjši je tudi čisti dobiček, večja pa je čista izguba. Zasavske družbe so ustvarile 1,3 milijarde € prihodkov, povprečna mesečna plača na zaposlenega je bila dobrih 2.200 €. Stopnja registrirane brezposelnosti v regiji je bila deveta najnižja med 12 statističnimi regijami.
V trboveljskem zdravstvenem domu bodo pripravili dodatni popoldanski termin za vsa samoplačniška cepljenja in tudi cepljenja, ki jih plača Zavod za zdravstveno zavarovanje za odrasle, starejše od 18 let. To bo v četrtek, 29. maja med 17.00 in 19.00 uro v 2. nadstropju Zdravstvenega doma Trbovlje, v ambulanti zdravnika družinske medicine Aljaža Vesenjaka. Cepili se boste lahko proti: Klopnemu meningoencefalitisu, HPV (humanem papiloma virusu), Pnevmokoknim okužbam (pljučnica), cepljenje nosečnic proti respiratornem sinicijskem virusu (RSV), Hepatitisu A in B, Davici, tetanusu, oslovskem kašlju, tifusu, in ošpicam.
Cikel slik z naslovom Harmonija dualnosti gledalce nagovarja z močnimi, živimi barvami ter razkorakom med realnostjo in abstraktno naravo. Predvsem del, ki je izrazito abstrakten, je po besedah avtorice primeren za postindustrijsko okolje. Razstavo je v pogovoru s slikarko predstavila kuratorka Tatjana Pregl Kobe.
S skromno slovesnostjo je moravški župan dr. Milan Balažic skupaj z občankami in občani Hrastnika pod Limbarsko goro 23. maja obeležil 600-letnico prve pisne omembe tega kraja. Hrastnik je kot Crastnik prvič omenjen leta 1425, ko je Ulrik Limbarski dobil od oglejske cerkve v fevd štiri kmetije v vasi. Hrastničani so ponosni na svojo dolgo tradicijo, prav tako pa se veselijo posodabljanja in rasti kraja v zadnjih letih. Uradnemu delu slovesnosti je sledilo prijetno druženje, ki sta ga pripravila Andrej in Boštjan Pustotnik.
Regijsko Društvo generala Maistra za Zasavje si je zadalo dolgoročni cilj sodelovanja z mladimi, ki jih nagovarjamo z domoljubnimi nalogami, ki krepijo njihovo razmišljanje, ustvarjanje, presojanje zgodovinskih dejstev, analiziranje vrednot svojega naroda. S tem se učijo ceniti tudi svoje lastno delo, s katerim soustvarjajo kulturo naroda. V tem letu smo jih povabili k razmišljanju in ustvarjanju na temo Slovensko drevo pripoveduje o domoljubju.
Na zasavski društveni natečaj je prišlo sedeminšestdeset (67) izdelkov, in sicer štiriinpetdeset (54) likovnih in trinajst (13) literarnih izdelkov, ki jih je skupaj ustvarilo sedeminsedemdeset (77) osnovnošolcev, ki so razmišljali o domoljubju v povezavi s slovensko lipo ali kakšnim drugim drevesom, ki ga najdejo med svojimi sprehodi po naši lepi domovini. Velika zahvala gre mentorjem, ki so pomen razpisane teme oz. natečaja prepoznali v poplavi vseh natečajev, ki jih razpisujejo društva, zavodi, firme in nagovarjajo slovenske osnovnošolce.
Komisija v okviru UO DGMZ je odločila, da prejmejo priznanja posamezni učenci z vseh sodelujočih šol. Simbolne nagrade in brošuro, ki je izšla ob zaključku natečaja, bodo prejeli: Izabela Marodi, Ana Maria Veselinović, in Lea Drnovšek, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, Sajra Duranovič, Emma Naglav in Ajda Kreča, OŠ Tončke Čeč Trbovlje, Iva Knez, in Paula Zmrzljak, OŠ Trbovlje, Žan Filipović, Rok Pajek, Ajna Huskić, Zanna Avdić, Maid Ramić, Kristina Mur, Adriana Kovačević, Dominik Šmid iz OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, Ela Sušnik, Kaja Lavrač, Tamara Štikavac in Katja Pikelj, OŠ Ivana Kavčiča Izlake, Neja Podbregar, Nejc Prašnikar Kokole, Bine Murn, OŠ Ivana Kavčiča, Podružnica Mlinše, Žana Zidar, OŠ Ivana Skvarče Zagorje ter Rožle Poznič, OŠ Toneta Okrogarja Zagorje.
Katere dogodke, posameznike ali skupine so ustvarjalci prepoznali kot pomembne mejnike v slovenski zgodovini? Prešerna, Kosovela, kresovanje, odporniško gibanje med drugo svetovno vojno, osamosvojitveno vojno itd. Učenci o domoljubnih temah sicer razmišljajo med urami pouka pri marsikaterem predmetu, kjer se prepletajo naravoslovne in družboslovne vsebine z etničnimi in etičnimi vprašanji današnje družbe.
Radigoj Perger, DGMZ
Zasavski novičarski portal. Ko veš, da si doma.
© 2024 - ETV HD