Televizija ETV HD bo od 1.1.2026 naprej prenehala z oddajanjem signala preko kabelskih omrežij, bodoče vsebine pa bodo objavljene na obstoječem YouTube kanalu in spletnem portalu.
Ajmoht je tipična zasavska jed in Marija Čop je predlagala, da po vzoru številnih kulinaričnih tekmovanj v Zagorju pripravijo tudi Svetovno ajmohtijado. Letos je potekala četrtič in drugič v okviru zasavskega kulinaričnega septembra pod skupnim imenom Zasavski šporhet.
Prometna varnost mora biti deležna stalne skrbi, saj smo vsi tako ali drugače udeleženci v prometu. Še posebej skrbno pa se je treba vsakič znova in stalno lotevati prometne vzgoje najmlajših. AMD Izlake na to opozarja pred začetkom šolskega leta, kar so letos storili zadnjo sredo v avgustu z akcijo Še 365 dni. Letos je ta akcija potekala že deveto leto zapored, jeseni, ko pa so dnevi vedno krajši, pa obdarijo otroke.
Zasavska gospodarska zbornica je dobila novo predsednico, Moniko Malgaj, ki je zaposlena v Avtohiši Malgaj kot prokuristka in je ena mlajših gospodarstvenic. Po odstopu prejšnjega predsednika s tega mesta, so jo člani upravnega odbora predlagali za novo predsednico in jo soglasno potrdili. Sama je nalogo sprejela in ocenjuje, da ima zasavska regija velik potencial za gospodarski razvoj.
V trboveljski Splošni bolnišnici se po začasnem zaprtju pediatričnega in ginekološko porodnega oddelka stvari umirjajo.
Kot nam je v elektronskem sporočilu napisala strokovna direktorica dr. Tadeja Jelenko, so v tem tednu težavo rešili s pogodbenimi sodelavci, prihodnji teden pa se na delo z bolniške vrača redno zaposlena pediatrinja. V bolnišnici so pomirjeni in javnost si je oddahnila, vendar je to le začasna rešitev in je le vprašanje časa, kdaj se bodo težave ponovile. Dr. Jelenkova je še poudarila, da bodo v bolnici s pomočjo zunanjih sodelavcev nekako zmogli prebroditi letošnje leto, če bo sistem javnega zdravstva to omogočal.
Predviden odhod obeh specializantk je pustil veliko vrzel, ki je ni mogoče nadomestiti čez noč, saj tovrstnega kadra primanjkuje.
Razpis za direktorja bolnišnice se izteka danes, konec prihodnjega tedna naj bi se sešel tudi svet zavoda. Prihodnjo sredo bo potekal svet regije, na seji tega organa pa je bil aprila letos gost tudi direktor Kurent, ki sam, kot vemo, konec meseca odhaja iz trboveljske Splošne bolnišnice.
Saga s trboveljsko Splošno bolnišnico te dni dobiva začasni epilog. Aktualni direktor konec meseca odhaja. Rok za prijave na razpis za novega direktorja je potekel, prispela je le ena prijava, vendar neustrezna. Seja sveta zavoda, h kateri je v začetku meseca v imenu hrastniškega in zagorskega župana pozival trboveljski župan, še ni bilo. Po navedbah direktorja Metoda Kurenta je bila zadnja seja Sveta zavoda letos aprila, čeprav je sam opozarjal na akutne razmere v bolnišnici. Potem so bile seje na daljavo, vendar ga nanje niso vabili. Se je pa na seji predvčerajšnjim sešel Svet regije, kjer je bil prisoten tudi odhajajoči direktor.
Ob koncu 12. redne seje OS Zagorje ob Savi, ki je bila 23.9.2024 je sledilo še poročilo Komisije za nadzor in porabo proračunskih sredstev projekta »Kolesarska steza Zagorje – Orehovica. Celotno poročilo je objavljeno na občinskih spletnih straneh. iz njega je razvidno, da se štirje imenovani člani strinjajo z ugotovitvami, da je bilo poslovanje pri izgradnji korektno in transparentno, predsednik komisije Primož Jelševar pa je naštel nekaj pomislekov o storjenih napakah in to zapisal v ločeno mnenje, temu navkljub pa je poudaril, da je kolesarska steza pomembna pridobitev za prihodnje rodove.
V sredo, 25. septembra 2024, so si novih zgodovinskih znanj željni učenci OŠ Ivana Cankarja Trbovlje in OŠ NHR Hrastnik ogledali frančiškanski samostan in rojstno hišo Rudolfa Maistra v Kamniku.
Stroške prevoza in vodeni ogled Maistrove rojstne hiše je krilo regijsko Društvo generala Maistra za Zasavje, s katerim obe šoli že več let aktivno sodelujeta.
Pater Franci je zasavsko skupino popeljal skozi samostansko knjižnico in z velikim navdušenjem otroke pozival k branju, k vračanju h knjigam, ki so pomembno bogastvo. Po ogledu kapale, ki so jo zgradili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, smo se sprehodili po Šutni do rojstne hiše Rudolfa Maistra. Lokalna vodička je Maistra na otrokom zanimiv način predstavila kot pomembnega Slovenca, ki je zaznamoval našo zgodovino kot večplastna oseba z mnogimi talenti.
Po vodenem mestnem sprehodu smo se prijetno utrujeni vrnili v Zasavje, kjer tako kot drugje po Sloveniji, potekajo zanimive dejavnosti (predavanja, delavnice, razstave, …) v letu, ki ga je Vlada RS razglasila za Maistrovo leto.
Besedilo in fotografije: mag. Mojca Lazar Doberlet
Villa de Seppi je ena izmed bolj markantnih zgodovinskih zgradb in je izrednega pomena za Hrastnik, saj je tesno povezana z industrijsko tradicijo in vpeta v identiteto našega kraja. Hkrati gre iz arhitekturnega vidika za redek in izjemno kvaliteten primer meščanske vile, umeščen v izrazito industrijsko okolje.
Villa oziroma dvorec de Seppi, imenovana tudi Steklarski grad, je bila zgrajena med leti 1892 in 1894, kot letno bivališče Emme de Seppi, hčere Franza Gossletha, lastnika hrastniške kemične tovarne. Eden od vzorov pri zasnovi vile je dvorec Miramar v Trstu, vidni pa so tudi vzori drugih tržaških vil, ki so s slogom strmele k historični navezavi na srednjeveške gradove. Načrte za objekt se pripisuje tržaškemu arhitektu Leonardu Fontenuttiju.
Zavedamo se, da kulturna dediščina oblikuje genski zapis kraja, zato smo še posebej ponosni, da je Občina Hrastnik 24. septembra podpisala pogodbo s Steklarno Hrastnik o prenosu lastništva mogočne Ville de Seppi iz Steklarne Hrastnik na Občino Hrastnik. S to gesto je Villa de Seppi prvič v zgodovini prešla v javno last. Gre za pomemben korak za našo skupnost, saj omogoča ohranitev tega arhitekturnega bisera ter nadaljnje varovanje kulturne dediščine Hrastnika.
Župan Občine Hrastnik, Marko Funkl,je ob zgodovinskem mejniku poudaril:
»Villa de Seppi je nedvomno najbolj reprezentativen objekt Hrastnika in eden najbolj impozantnih v celotni zasavski regiji. Tudi v Sloveniji ni veliko podobnih objektov, zato smo že nekaj let čakali primerno priložnost, da s Steklarno Hrastnik najdemo dogovor za zamenjavo lastništva. Ob tem se zahvaljujem Steklarni Hrastnik in direktorju, Matevžu Fazarincu za posluh in sodelovanje. Občina s tem prevzema lastništvo in pripravo dokumentacije za postopno obnovo stavbe ter se že v kratkem pripravlja na prvo prijavo na večji razpis Ministrstva za Kulturo za najnujnejša dela na objektu. Današnji dan je tako izjemno pomemben za ohranjanje kulturne dediščine steklarstva in razvoja turizma v Zasavju.
Generalni direktor Steklarne Hrastnik Matevž Fazarinc: Steklarna Hrastnik pozitivno gleda na to, da je Villa de Seppi prišla v javno last, saj verjamemo, da bo na ta način za mogočno graščino ustrezno poskrbljeno. Odločitev, da Villa de Seppi preide v javno last, je bila skupna z občino Hrastnik. Sprejeta je bila z namenom ohranjanja njene kulturne vrednosti in omogočanja njenega nadaljnjega razvoja. Villo de Seppi vidimo kot skupni projekt občine in Steklarne Hrastnik, saj je njena zgodovina tesno povezana z bogato dediščino steklarstva v občini.
Steklarna Hrastnik bo tako po svojih najboljših močeh projekt Ville de Seppi podpirala tudi v prihodnje ter bo vedno od blizu spremljala njen razvoj. Veseli nas, da Vila de Seppi prehaja v roke Občine Hrastnik, ki bo iz objekta lahko gradila in razvila zgodbo, ki bo imela temelje v preteklosti, a bo namenjena prihodnosti. S prenosom lastništva bodo sedaj odprte možnosti, da bo stavba na voljo širšemu občinstvu, ki bo lahko uživalo v njeni lepoti in kulturni dediščini. Medtem se bomo pri Steklarni Hrastnik še naprej osredotočali na našo primarno dejavnost – steklarstvo, kjer si prizadevamo za doseganje najvišjih standardov kakovosti in inovacij.
S podpisom pogodbe je Občina Hrastnik pričela z revitalizacijo objekta, podrobnejši načrti pa bodo predstavljeni v mesecu novembru. S tem želimo vzpostaviti dodatne možnosti za razvoj turizma in prepoznavnost Hrastnika ter Zasavja.
Hrastniški Villi de Seppi, ali hrastniškemu gradu, kot stavbi rečejo domačini, se končno obetajo boljši časi. Potem, ko je bila dolga leta zaprta, njeno stanje pa vse bolj klavrno, bo dočakala obnovo. Lastništvo je, kot smo poročali, prešlo s Steklarne v občinske roke. Nekdaj imenitna vila, kopija tržaške vile Mira Mar, ki jo je konec 19. stoletja dala zgraditi Ema de Seppi, je v povojnem času izgubljala svojo lepoto, do žalostnega stanja v zadnjih letih. Prejšnji lastnik, Steklarna, je opravljal le najnujnejša vzdrževalna dela. Vila je bila upravno poslopje Steklarne, v njej so bili pisarniški prostori, vzorčna soba, tudi občasni protokolarni objekt. Ker je vzdrževanje take stavbe velik zalogaj, so jo svojčas prodajali za en evro. Tudi idej, kako bi jo uredili, ni manjkalo, le zaživela ni nobena od teh. Obnove pa se zdaj loteva Občina Hrastnik. Kje pa bodo začeli?
V zagorski Vili Medeji bodo v Galeriji Medija naslednji mesec dni gostili zanimivega ustvarjalca, Nikolaja Mašukova. Akademski kipar in slikar v Sloveniji, v Ljubnem na Gorenjskem, živi že trideset let. V slovenskem in tudi mednarodnem umetniškem prostoru se je uveljavil v slikarstvu, kiparstvu, znan je po risbah, keramiki, grafiki in instalaciji. V svojih delih sega v zgodovino, mitologijo in religiozno mistiko. Na razstavljenih slikah je videti različna mitološka in domišljijska bitja. Gledalcu se porajajo vprašanja, ali takšna bitja v resnici so. Umetnik sicer prihaja iz daljne Sibirije.
Na odprtju razstave je obiskovalce tematika del, ki so na ogled, osupnila. Po mnenju večine tovrstnih stvaritev niso vajeni in so zanje nekaj novega.
Tradicionalno se vsako prvo nedeljo v septembru zberejo šahistke in šahisti, da tekmovalno počastijo spomin na Toneta Pozniča, prvega predsednika Šahovskega kluba Zagorje, ki zdaj šteje že okrog 200 članov vseh generacij. Kot je običaj, prvo potezo naredijo članice družine Poznič. Zadnja leta sta v ospredju njegovi vnukinji, pred tem sta bili žena in hči. Turnir vsako leto poteka v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju, kjer imajo tekmovalci odlične pogoje. Tokratnega turnirja se je udeležilo 58 tekmovalcev in tekmovalk.