Od 15. junija, do sredine avgusta bo zaradi rekonstrukcije parkirišča in javne poti na Kešetovem veljala popolna zapora javne poti kot je označeno na sliki.
Z rekonstrukcijo bomo zagotovili bolj urejeno območje parkirišč, utrjenih površin in zelenih površin, uredili pa bomo tudi odvodnjavanje površinskih voda, cestno javno razsvetljavo in ekološki otok.
Okoliške stanovalce prosimo za strpnost in razumevanje.
V Zagorju je dopoldne potekala slovesnost, na kateri se je 50 devetošolcev zagorskih osnovnih šol in dijakov Srednje šole Zagorje vpisalo v zlato knjigo. Zlato knjigo smo v Zagorju prvič odprli leta 1977 in letos praznuje že 45 let. Do danes so bila vanjo vpisana 1.804 zlata imena, v šolskem letu 2021/2022 smo jih dodali še 50. Tako je skupaj z danes vpisanimi v zlati knjigi že 1.854 učenk in učencev, ki so v vseh letih šolanja osvojili odlične rezultate.
Največ učenk in učencev, ki so se vpisali v zlato knjigo, je letos z Osnovne šole Ivana Skvarče. Vpisalo se jih je 26. Iz OŠ Ivana Kavčiča z Izlak se je v zlato knjigo vpisalo 10 učenk in učencev, prav toliko tudi iz OŠ Toneta Okrogarja, vpisale pa so se še štiri dijakinje Srednje šole Zagorje iz programa zdravstvena nega, poklic srednja medicinska sestra.
Vsem zlatim šolarjem in dijakom je župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan zaželel veliko uspehov na njihovi nadaljnji življenjski poti in jim poklonil nalivna peresa z vgraviranimi imeni.
Za uspešen zaključek šolanja so zbrani poslušali še koncert skupine BQL in se posladkali s torto.
V petek, 10. junija 2022, je župan Občine Moravče dr. Milan Balažic v Podstrani odkril spominsko ploščo Antonu Olibanu, upornemu kaplanu, narodnemu buditelju, slovenskemu rodoljubu in velikemu Prešernovemu prijatelju. V vasi Podstran je bil rojen leta 1824, kjer je njegova dninarska družina živela v Flipovi kajži. Mladi Anton se zaradi materine želje, da postane župnik, preseli v Kamnik, kjer konča osnovno šolo. S pomočjo štipendije uspešno zaključi gimnazijo in Licej v Ljubljani. V bogoslovje je sprejet na Koroškem v Celovcu, kjer ustanovi »Slovensko društvo«. Spadal je v skupino najbolj gorečih in odločnih Slovencev, ki glasno zahtevajo slovenske pravice. Ker je zaradi tega delovanja izključen iz bogoslovja, poučuje otroke koroškega plemstva. V tem se tako izkaže, da je sprejet nazaj na študij. Zatem postane kaplan pri Sv. Kancijanu v Junski dolini. Tu piše rodoljubne pesmi, ki so polne zanosa in veličine nad slovenstvom. Župan je v svojem nagovoru podčrtal, da sta s Prešernom postala velika prijatelja. Prešeren mu je redno pošiljal svoje pesmi v pregled, kritiko in lekturo. Čeprav je deloval na Koroškem, ni pozabil na rodno Moravško dolino in je ob hudi toči za Moravčane zbral veliko pomoči.
Odkritja spominske plošče so se udeležili tudi varuh pravic občanov Stanislav Ravnikar in nekateri občinski svetniki. Po zaključku uradnega dela je sledilo prijetno druženje s krajani Podstrani.
Županov odziv objavljamo v celoti:
KAJ PA, ČE JE VSE RES?
Uradni list globoke države Reporter se je po navodilu privatizerjev lotil še enega poskusa medijskega umora. Za to so dobro izvežbani. Za resnico, ki je bila izrečena v oddaji Intervju dr. Jožeta Možine, se je bilo treba po pričakovanju maščevati. Gre za revijo, ki je pred leti že izvedla medijski umor nad menoj, zdaj pa se je lotila moje partnerke dr. Nine Krajnik. Gre za revijo, ki je slavila »zmago« smetarske mafije in podjetja Termit nad županom, ki si prizadeva za čisto okolje in prepoved zakopavanja nevarnih in strupenih odpadkov. In gre za revijo, kjer sta njihova tako imenovana novinarja vdrla v zasebnost mojega doma in maltretirala mojega ostarelega in bolnega očeta. Rumeni tisk si v tej državi očitno lahko dovoli vse.
Vse je bilo že odgovorjeno in pojasnjeno pred leti:
Skrbim za svojega ostarelega očeta. Ljubim svojo partnerko Nino, ki je za vse, ki jo poznamo od blizu, čudovita in navdušujoča oseba. Hkrati pa me je strah za to državo ter njene dobre ljudi. Kar se tiče mene, bom uporabil vsa pravna sredstva, da pred oblastniki in mrhovinarji globoke države zaščitim svojo čast in dobro ime. Toda to za vse ne bo dovolj. Skupaj se moramo lotiti te môre vzporednih mehanizmov, ki sprevrača ljudsko voljo in privatizira državo, nam pa vse bolj greni življenja in uničuje prihodnost naših otrok.
dr. Milan Balažic
Podrobno o dogajanju v Novicah na ETV v torek 14.6.2022 ob 19:30 !
Predhodna novica z dne, 10.3.2022
Zasavski podjetniški inkubator kmalu s končno podobo
Občina Trbovlje se s svojimi izvajalci trudi, da v najkrajšem možnem času v polnosti zaživi Zasavski podjetniški inkubator, ki bo obstoječim in novonastalim prodornim podjetjem ter inovativnim posameznikom omogočal spodbudno okolje za nastanek novih inovativnih idej, hkrati pa poskrbel, da bodo ta podjetja imela prostor, v katerem bodo skrbela za razvoj.
Spomnimo, Zasavski podjetniški inkubator se gradi na mestu opuščenega in dotrajanega objekta v ekonomsko poslovni coni za stavbo nekdanje Iskre, zato je odlična lokacija za izobraževanje in pridobitev tehničnih strokovnih znanj. Prejšnji objekt ni bil primeren za načrtovano dejavnost, zato so ga porušili in zgradili novega.
Vsa dela potekajo v skladu s časovnico
Vsa dela potekajo po načrtih, zato bo ZPI kmalu dobil končno podobo. Gradbeno obrtniška in instalacijska dela so po informacijah vodje nadzora projekta ZPI, Jerice Zidar iz podjetja Degar, v glavnem zaključena. V zimskih mesecih so bila izvedena vsa keramičarska in pleskarska dela, položili so talne vinilne obloge in montirali notranja vrata. Montirana je tudi vsa sanitarna oprema, radiatorji in toplotna postaja, vse notranje in zunanje enote klimatskih naprav in prezračevanja. Prav tako so zaključili s fino montažo električnih inštalacij objekta. Zaključena so vsa fasaderska dela, izvedena zunanja meteorna kanalizacija ter urejeni vsi komunalni priključki. V naslednjih tednih, ko bodo temperature to dopuščale, bo urejena in asfaltirana tudi okolica objekta.
Trenutno se v delavnicah montira oprema, zgornji pisarniški prostori so zaključeni in pripravljeni za montažo notranje opreme. Pohištvo je v izdelavi in bo montirano v pogodbenem roku. Vloga za uporabno dovoljenje bo vložena do konca aprila.
S pomočjo evropskih sredstev do hitrejšega razvoja regije
Eden glavnih ciljev je spodbujanje regionalnega razvoja, kar je ključnega pomena za nadaljnji razvoj občine in regije.
Z inkubatorjem bodo pozitivni vplivi vidni predvsem v zmanjšanju brezposelnosti, omogočilo pa se bo tudi ustvarjanje novih podjemov prek zagona in delovanja podjetij, tako obstoječih kot tistih v nastajanju ali na začetku delovanja.
Občina Trbovlje bo vzpostavitvi Zasavskega podjetniškega inkubatorja namenila okoli 2 milijona evrov. Od Evropskega sklada za regionalni razvoj bo prejela približno 1,2 milijona evrov evropskih sredstev in še približno dodatnih 410.000 evrov iz državnega proračuna, kolikor bo prispevala tudi sama.
Naložbo in aktivnosti sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Danes, 8. junija 2022, je bilo središče Moravč že navsezgodaj priča pravemu spektaklu. Junak Miha Deželak je Moravče izbral za začetek 8. etape svoje dobrodelne kolesarske akcije, s katero zbira sredstva za tiste otroke, ki si sicer ne bi mogli privoščiti počitnic na morju. V Moravčah ga je prijazno sprejela množica občank in občanov, pihalna godba, mažoretke in gasilci. Dobrodošlico mu je zaželel župan Občine Moravče dr. Milan Balažic in mu podaril občinsko donacijo. Izkazalo se je, da so tudi mnogi drugi – gasilci, šolarji itn. – zanj zbirali denar, saj je prejel celo vrsto dobrodelnih darov. Deželak se je vsem zahvalil za veliko naklonjenost in izrazil svoje navdušenje nad množičnim sprejemom v Moravčah. Po javljanju v program Radia 1 se je med igranjem godbe, plesom mažoretk in zavijanjem gasilskih siren s svojim kvadrociklom v spremstvu učencev OŠ Jurija Vege odpravil na današnjo pot proti Ljubljani.
V soboto je v trboveljskem mestnem parku dišalo po grenadirmaršu, ki ga je v sklopu kuharskega tekmovanja pripravljalo 11 ekip. Kuharsko tekmovanje Grenadirmarš je v Trbovljah postalo že tradicionalno, prvič ga je Občina Trbovlje organizirala leta 2017.
Ekipe, ki so se med seboj borile za zlato, srebrno in bronasto ponvico so bile Turistično društvo Trbovlje, Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Prosvetno društvo Čeče Hrastnik, Zasavska ljudska univerza, Društvo kmečkih žena in deklet Trbovlje, ekipa Rudarsko muzejskega in etnološkega društva Perkmandeljc Trbovlje, Zavod za mladino in šport Trbovlje, Občina Trbovlje, Rudarsko društvo sv. Barbara Sedraž, Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje.
Po mnenju strokovne žirije, ki so jo sestavljali gospa Angela Muhič – Geli (pristna knapovska gospodinja, ki je kot kuharica delala v rudarski menzi na Ajnzerju), gospod Martin Vodušek iz Gostilne Martin (širšem slovenskem prostoru znan kot nosilec različnih priznanj na tekmovanjih in gostinskih zborih) in Slavko Pajntar – Pinki, predstavnik Turistične zveze Slovenije, je tretje mesto zasedlo Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje, drugo mesto si je prikuhalo Prosvetno društvo Čeče Hrastnik, zmagovalni grenadirmarš pa so skuhale članice Turističnega društva Trbovlje.
Predsednica Turističnega društva Trbovlje, Joži Kukovič, je ob prevzemu zlate ponvice dejala: »Jaz bom povedala, da imam take sodelavke, ki so zlata vredne. Zato so zlato dobile. Kuhale so s srcem. In če daš del sebe v proizvod, kakršen koli, ki ga delaš, kuhaš ali izdeluješ, sigurno uspe. In evo, to je sedaj naš uspeh. Bravo, punce.«
In uspešno ter častno je bilo tudi, da se je pred tekmovanjem pod okriljem Društva Perkmandeljc po trboveljskih ulicah v spremstvu Rudarske godbe Hrastnik v povorki sprehodilo več kot 150 uniformiranih rudarjev Združenja Ruda. Po razpustu čete pred občinsko zgradbo se je njihovo druženje nadaljevalo v parku, kjer so v kulturnem programu sodelovali Vrtec Trbovlje, zbor OŠ Tončke Čeč, Vokalna skupina Tonika, Moški pevski zbor Loški glas, Delavska godba Trbovlje in Folklorna skupina Delavskega kulturnega društva Svoboda Senovo.
Iskrene čestitke zmagovalcem in hvala vsem, ki ste nam pomagali pričarati lepo sobotno popoldne.
Včeraj, 6. junija 2022, je župan Občine Moravče dr. Milan Balažic odprl novo asfaltirano cesto med Vinjami in Rožekom. V svoje nagovoru je pred zbranimi občankami in občani poudaril, da smo s to novo pridobitvijo ljudem še bolj približali enega od skritih moravških turističnih draguljev – kamnite ostanke nekoč mogočnega in znamenitega gradu Rožek. Občina Moravče želi v prihodnje svoj razvoj – poleg malega podjetništva – graditi na turistični strategiji, saj ima za to vse potrebne elemente: izjemno kulinariko, naravne lepote, kulturno-zgodovinske spomenike in gostoljubne ljudi. Odprtja so se udeležili tudi varuh pravic občanov Stanislav Ravnikar, občinski svetnik Ivan Vidic in direktor občinske uprave Ivan Kenda. Domačini so po protokolarnem odprtju nove ceste pripravili prijetno druženje.
Hrastnik, 7. junij – Ob 200. obletnici rudarstva v Hrastniku bodo stari prostori nekdanjega premogovnika ponovno oživeli kot prizorišče drugega festivala delavskega filma Kamerat v Hrastniku. Na njem si bodo obiskovalci lahko ogledali 16 filmov domače in tuje produkcije, tudi letos pa bo festivalsko dogajanje popestril bogat spremljevalni program, ki v ospredje postavlja nenehni boj za delavske pravice.
»S festivalom delavskega filma Kamerat oživljamo stare zapuščene delavske in industrijske prostore v Hrastniku in vanje naseljujemo kulutro,« je izpostavila delovodja festivala Nina Kavzar na predstavitvi festivala v Kompresorski postaji nekdanjega rudnika, kjer sta se predvajala dva kratka filma z delavsko tematiko, in sicer animirani film Liliana (2019, Milanka Fabjančič) in dokumentarno-plesni film Labod (2021, Evelin Bizjak, Neja Rakušček, Monika Rusak, Ružica Anja Tadić, Tjaša Tomc). Kompresorska postaja, ki je v času premogovništva v Hrastniku služila proizvodnji komprimiranega zraka za pogon strojev v rudniku, bo tudi letos eno od treh prizorišč festivala Kamerat. Filme si bodo gledalci lahko ogledali tudi v podzemlju rudniškega rova in nekdanji rudarski delavnici.
Programski kamerat festivala Simon Tanšek je predstavil 16 filmov, ki si jih bo občinstvo lahko ogledalo na drugi izdaji festivala Kamerat. Filmi so razdeljeni v štiri sklope – retrospektiva, dokumentarni film, celovečerni film in fokus. Letošnja država v fokusu je Češka, ki ima prav tako pestro industrijsko dediščino, ki daje navdih filmskim ustvarjalcem. Na festivalu se bodo tako ob podpori češkega veleposlaništva v Sloveniji predvajali trije češki filmi, v spremljevalnem programu pa bo v sodelovanju z veleposlaništvom odprta tudi razstava Plečnik in Praga.
Poleg treh čeških filmov Skrivanci na niti (1969, Jiri Menzel), Dukla 61 (2018, Jakub Režny) in Nova Šichta (2020, Jindich Andrš) se bodo na festivalu predstavili še naslednji filmi: Po isti poti se ne vračaj (1965, Jože Babič), Dober dan za delo (2018, Martin Turk), Junaki delavskega razreda (2022, Miloš Pusić), Izgnanstvo (2020, Visar Morina), Mleko (2019, Grimur Hakon), Stavka (2019, Stephane Brize), Tovarne delavcem (2021, Srđan Kovačević), Metka, Meki (2021, Nika Autor) in Heat Singers (2019, Nadiia Parfan).
Novost letošnjega festivala je sklop filmov študentov AGRFT, v katerem se bodo predstavili štirje filmi mladih režiserjev. Kot je poudaril Tanšek, s tem želijo ponuditi priložnost mladim ustvarjalcem na začetku njihove ustvarjalne poti. V tem sklopu se bodo tako predvajali filmi Čevljarna (2017, Anton Emeršič), 18,75 (2018, Aleksander Kogoj), Uvajanje (2018, Anže Sobočan) in Pepelni drobci (2020, Aljoša Nikolič).
Tudi letos bo festival gostil filmske ustvarjalce ter predstavnike boja za pravice delavcev v okviru treh okroglih miz in pogovorov z ustvarjalci. Med več kot 15 gosti izpostavljamo režiserje Srđana Kovačevića, Niko Autor in Martina Turka. Festival pa bo obiskala tudi dr. Maja Bogojević, predavateljica filmske teorije in dekanja Fakultete za umetnost Univerze v Donji Gorici v Črni gori, odgovorna urednica revije Camera Lucida ter članica žirije na festivalih LIFFE, Cannes, Valladolid in drugih, obenem pa tudi kameratka Kamerata, ki je izdatno pripomogla k realizaciji prve izdaje festivala.
V treh dneh se bodo poleg filmov zvrstile tudi tri okrogle mize: Položaj delavcev v filmski industriji, Kam je izginil delavski razred in Okrogla miza o ženskih delavkah v kulturi. Ob 200. obletnici rudarstva v Hrastniku pa bo tudi otvoritev tematske poti Srečno, ki bo poklon zasavski rudarski dediščini. Župan občine Hrastnik Marko Funkl je ob tem izpostavil, da v občini poteka več projektov, ki bodo negovali industrijsko dediščino in ji vdahnili nove vsebine. Med drugim je izpostavil prenovo Mlakarjevega stanovanja kot tipičnega rudarskega domovanja, ki bo kmalu zaživel kot hostel. Negovanje dediščine pa se kaže tudi skozi ohranjanje delov objektov, ki se rušijo, in njihova ponovna uporaba na drugih objektih industrijske dediščine.
Kultura in delavstvo si bosta podala roko tudi skozi razstave, ki bodo na ogled v sklopu Kamerata. Poleg razstave Plečnik in Praga bo mogoče obiskati tudi prenovljeno razstavo Uporništvo v Zasavju, razstavo fotografij s fotografskega natečaja Kamerat in razstavo likovnih del učencev OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik na temo delavstva.
Zasavski novičarski portal. Ko veš, da si doma.
© 2024 - ETV HD
