Televizija ETV HD bo od 1.1.2026 naprej prenehala z oddajanjem signala preko kabelskih omrežij, bodoče vsebine pa bodo objavljene na obstoječem YouTube kanalu in spletnem portalu.
Izlaški gasilci praznujejo 100 letnico ustanovitve
Gasilsko društvo Izlake je bilo ustanovljeno sredi leta 1921 in spada v II. kategorijo in v Gasilsko zvezo Zagorje ob Savi. Dandanes ima društvo 60 aktivnih članov, posebnost pa je ta, da društvo v letošnjem letu praznuje 100 letnico delovanja. Kateri so bili najpomembnejši mejniki v stotih letih in kako bo potekalo samo praznovanje pa predsednik društva.
V litijskem parku lahko sedaj posedite na novih klopeh
Litija je v dneh okrog občinskega praznika dobila novo urbano opremo. V parku nasproti občinske stavbe so bile postavljene nove klopi, katere so občani močno pogrešali. Poleg tega je na tem mestu postavljena razstava o Rudniku Sitarjevec. Lep je tudi Litijski most ,ki ga krasi živobarvno cvetje kar daje vtis urejenega in prijaznega središča osrednje slovenske občine.
Srečanje VW in Mercedes Benz teamov v Kisovcu
Eden izmed dogodkov pretekli vikend pa je bil tudi v nedeljo v Kisovcu, kje je potekal zbor teama VW in teama MB. Več pa nam je povedal Alen Turanović v spodnjem prispevku.
Slovesnosti ob 30-letnici samostojne Slovenije
Občina Zagorje ob Savi bo na praznični dan dneva državnosti, torej v petek, 25, junija, pripravila niz prireditev ob 30. obletnici samostojne Slovenije.
Ob 19. uri bodo slovesno odprli prireditveni prostor Pristan in odkrili spominsko ploščo, ki označuje vhod v rudniško skladišče eksploziva, kjer so med osamosvojitveno vojno za Slovenijo skrivali minsko eksplozivna sredstva in strelivo, ter bronasti kip rudarskega škrata Perkmandeljca, ki ga je zasnoval Dušan Kastelic. Na slovesnosti bodo zbrane nagovorili župan Občine Zagorje Matjaž Švagan, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zasavje Božo Majcen in predsednik Rudarskega muzejskega in etnološkega društva Srečno Zagorje Anton Koban.
V kulturnem programu bosta sodelovala Pihalni orkester Svea Zagorje in skupina Orlek.
Slovesnost se bo ob 20. uri nadaljevala v mestnem parku, kjer bo župan Matjaž Švagan z nekaterimi člani takratne Skupščine občine Zagorje med letoma 1990 in 1994 ter člani trenutnega sestava Občinskega sveta ob 30-letnici države Slovenije zasadil lipo, sklenila pa se bo s koncertom ansambla Saše Avsenika na mestni ploščadi, ki se bo začel ob pol devetih zvečer.
Prireditev se lahko, po navodilih NIJZ, udeležijo obiskovalci, ki izpolnjujejo PCT pogoj (preboleli, cepljeni testirani).
Rdečemu križu Zagorje denar za letovanje otrok
Zavod za šport Zagorje, društvo Spin in Rdeči križ Zagorje so, v sodelovanju z Občino Zagorje ob Savi, Kolesarskim klubom Zagorska dolina ter društvom Športajmo z Anžetom, sredi prejšnjega tedna v zagorskem Evroparku pripravili 1. dobrodelni zagorski šport fest, na katerem so zbirali denar za letovanje otrok iz šibkejših socialnih okolij na Debelem rtiču.
Denar so zbirali na prireditvi, nato pa je bil do nedelje še odprt namenski račun, kamor so lahko občani nakazali sredstva. Na ta način so zbrali 1.100 evrov, danes pa je župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, skupaj z organizatorji dogodka, Rdečemu križu Zagorje simbolično predal ček.
Vsi organizatorji so se tudi soglasno odločili, da bo dogodek postal tradicionalen.
»Še enkrat hvala vsem, ki ste sodelovali in vsem, ki ste po svojim močeh prispevali! Veseli smo, da smo skupaj pričarali kakšen otroški nasmešek več,« dodajajo organizatorji.
—————————————
Predhodna novica z dne, 14.6.2021
Vabljeni na 1. dobrodelni zagorski šport fest
Zavod za šport Zagorje, društvo Spin in Rdeči križ Zagorje v sodelovanju z Občino Zagorje ob Savi, Kolesarskim klubom Zagorska dolina ter društvom Športajmo z Anžetom v sredo, 16. junija, vabijo na 1. dobrodelni zagorski šport fest.
Prireditev se bo začela ob 18. uri v zagorskem Evroparku.
Gre za dobrodelni športni dogodek, kjer bo vsak od udeležencev lahko našel nekaj zase – na voljo bodo vodene skupinske vadbe, vodene vadbe za otroke, delavnice na Pupmptracku, še pred uradnim odprtjem pa bo mogoče preizkusiti gorsko-kolesarsko progo Cilenca. Voden ogled bodo pripravili člani Kolesarskega kluba Zagorska dolina.
Na dogodku bodo zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bo mogoče oddati neposredno predstavnikom Rdečega križa Zagorje na treh točkah v parku, zbrana sredstva pa bodo v celoti namenili letošnjemu letovanju otrok iz šibkejših socialnih okolij na Debelem rtiču.
Vsi tisti, ki se dogodka ne morejo udeležiti, bi pa vseeno radi sodelovali, lahko sredstva prispevajo tudi z neposrednim nakazilom. Denar bo Rdeči križ Zagorje zbiral do nedelje.
TERMIT IZGUBIL ŠE ENO TOŽBO PROTI ŽUPANU OBČINE MORAVČE
Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrglo tožbo podjetja Termit proti županu Občine Moravče dr. Milanu Balažicu, v kateri ga je bremenilo kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Župan naj bi namreč na spletnem portalu Domžalec.si v članku pod naslovom »Če imate radi otroke ustavite Termit« vodstvo tega podjetja obtožil onesnaževanja okolja, zastrupljanja narave in ljudi. Zagovorniki župana so v ugovoru na tožbo poudarili, da župan po funkciji varuje koristi prebivalcev občine in je dolžan opozarjati na nepravilnosti ter ravnati v skladu z zakonodajo. Pri tem ne sme biti ustrahovan z nenehnimi ponavljajočimi se tožbami brez podlage, kajti izčrpne analize potrjujejo pretirano onesnaževanje okolja v Moravški dolini. Tožbo podjetja Termit proti županu je sodišče zavrglo zato, ker iz opisa dejanja župana ne izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Podjetje Termit mora povrniti stroške kazenskega postopka. Na sklep sodišča se lahko pritoži.
Zagorska mestna ploščad je znova zaživela – tokrat se je kuhalo
V soboto je zagorska mestna ploščad po dolgem času zopet zaživela; odvijal se je kulinarični festival Zagorje ob žlici s spremljevalnim programom.
Ob zvokih Pihalnega orkestra Svea Zagorje in plesih trboveljskih mažoretk se je ob 12. Uri pričel že 3. kulinarični festival Zagorje ob žlici. Organizirala sta ga Družba Gastrofuzija, ki jo vodi priznan kuharski mojster Boštjan Palčič, po rodu iz Zagorja ob Savi, in Občina Zagorje ob Savi.
»Zagorjani imajo radi eksotikone klasike; radi probavajo nove jed,« je poudaril organizator Boštjan Palčič. Tako so njihove brbončice lahko okusile hrano na približno 20 stojnicah domačih in tudi drugih kuharskih mojstrov; dišalo je tako po lokalni kot svetovni kuhinji.
Festival pa je imel tudi tekmovalno noto. Priznani kuharici Alma Rekič in Alana Vrviščar, ki smo ju spoznali v oddajah Masterchef, sta na koncu podelila nagrade najboljšim kuharjem, po tem pa je sledil prvi koncert v živo po dolgem času in sicer je zbrane zabaval Nipke.
Več izjav in video pa v Novicah na ETV v torek ob 19:30 !
Teks in foto: Kaja Mejač
NE POZABIMO: SREDIŠČE OKOLJSKEGA KRIMINALA SO MORAVČE
Iz vse več slovenskih krajev zadnje dni poročajo o nelegalnih odlagališčih komunalnega blata: Hoče, Šentjur pri Celju, Zalog pri Ljubljani itn. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da so središče omrežja okoljskega kriminala Moravče, kjer praviloma z zakopavanjem končajo nevarni in strupeni odpadki iz drugih področij Slovenije in tujine.
Mediji poročajo o odkritih nahajališčih komunalnega blata: tu 200 ton, tam 50 ton, nekje za en tovornjak. Odgovorne institucije so se zganile: na terenu najdemo dežurno mobilno enoto ekološkega laboratorija, inšpekcije, policijo in kriminaliste. Govori se o okoljskem kriminalu in Ministrstvo za okolje poziva k ukrepanju. Tako je tudi prav – že zdavnaj bi morale pristojne institucije ukrepati, pa niso.
Ob vsej tej novi zagnanosti in skrbi za okolje opozarjam, da v Moravčah ni 200 ton strupenih in nevarnih odpadkov, ampak 2 milijona ton. Hobotnica slovenskega okoljskega kriminala ima svoje srce. Reče se mu podjetje Termit, kjer končujejo svoje »kroženje« okolju in človeku nevarne snovi. Prav te dni se na 2 milijona ton podlage dovaža novih 6000 ton strupenega pepela in žlindre iz ljubljanske toplarne. Slej ko prej se bo tudi blato znašlo v Moravčah, kajti po izkušnji vemo, da tisto, kar ne sme ostati v Zalogu pri Ljubljani, je hitro prepeljano v Moravče. Ker v Moravčah slovenska in evropska okoljska zakonodaja ne veljata. Ker ima naša država dvojna merila in državljane drugega reda, ki jih ne ščitita Ustava in zakonodaja.
Ničkolikokrat smo Ministrstvo za okolje, ARSO, inšpekcije, kriminaliste in vse druge pristojne pozvali, naj okoljskemu kriminalu, ki ga je dokazala tudi sama državna analiza, naredijo konec. Doslej se ni zgodilo tako rekoč nič. Podjetje Termit nekaznovano krši okoljske predpise in ne izvaja sanacije, kakršno mu je naložila ARSO. Doslej so brez težav izrabljali slabo izvajan in nadzorovan sistem varovanja okolja. Celo več, za onesnaževanje našega življenjskega prostora je podjetje Termit dobilo 1,7 milijona javnega denarja.
Da bo mera polna, jim pri tem pomagajo prav tisti, ki bi morali prvi skrbeti za naše okolje. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) razglasi, da v Moravčah nimamo tal – v posmeh vsej slovenski in evropski okoljski zakonodaji, ki natančno določata, kaj so tla. In v Moravčah imamo tla. Strupena tla. Kdo in kam bo odpeljal 2 milijona ton ogrožajočih odpadkov, ki se že izcejajo v okolico in podtalnico ter nas iz dneva v dan vse bolj zastrupljajo?
OBČINA MORAVČE
dr. Milan Balažic
Ž U P A N
Boljši odnosi, boljša prihodnost
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca na gradu Rajhenburg: »Ne potrebujemo novih obrazov, potrebujemo nov način vodenja politike«. Ob 30-letnici samostojnosti Slovenije bo v ponedeljek ob 21h na sporedu ETV HD pogovor s predsednikom Državnega sveta g. Alojzom Kovšco.
Pogovor je potekal na gradu Rajhenburg v organizaciji društva Družina in Življenje v torek 15. junija.
Pogovor je vodil Benjamin Siter, vodja Družine in Življenja. Alojz Kovšca je na vprašanje, kako bi se predstavil, odgovoril: »Sem Slovenec, preprost človek, bogaboječ, do ljudi večinoma spoštljiv, ampak tudi precej oster, kadar je braniti časti in pravde narodu in jeziku svojemu«. Povedal je, da je bil rojen v družini častnika JLA, ki je služil pri Mostarju, zato je bil bosanski državljan, kar je sam ugotovil šele leta 1991 in je nato tik pred vojno zaprosil za slovensko državljanstvo. Po osnovni šoli je šel na vojaško gimnazijo, po očetovih stopinjah ter nato na vojaško akademiji, kjer pa pravi, da sta se z ideologijo razšla. Nato je vojsko zapustil. Po vojaški akademiji se je poročil in se začel ukvarjati z urarstvom. Kot obrtnik je postal aktiven v Obrtni zbornici, kjer je postal njen predsednik, nato pa tudi državni svetnik in v zadnjem mandatu predsednik Državnega sveta. Podelil je tudi svojo pot do osebne vere. Kot družina častnika JLA svoje vere niso smeli živeti javno, zato je zakramente prejel kot katehumen, ko se je pripravljal na poroko. Povedal je, da sta z ženo iz tistega časa še vedno tesno povezana s sestrami klarisami v Nazarjah.
Vera daje upanje, upanje pa pogum
Klarise so precej vplivale na njegov odnos z ženo in tudi na njegovo politično pot. Od njih se je naučil, da vera daje upanje, upanje pa samo po sebi rodi pogum. Če nimaš upanja, ne zbereš poguma za stvari v življenju, kar se precej pozna v politiki. Kdor ima vero in upanje; kdor ve, da je vsako njegovo dejanje nekje zapisano, ker se da čisto vse popraviti in kupiti, razen svoje preteklosti, ta sprejema takšne politične odločitve, ki niso v škodo ljudem.
Komunikacija v slovenski politiki se je izrodila
O svoji izkušnji vodenja Državnega sveta Kovšca pravi, da temelji na zaupanju in spoštovanju. Zdi se mu pomembno, da državni svetniki v razpravah ne obračunavajo na osebni ravni, kar je pogosta praksa v državnem zboru. Kot predsednik vztraja na tem, da govorci v razpravi naslavljajo vse prisotne ter predstavijo argumente, pri čemer ostajajo vljudni in spoštljivi. To se je v slovenski politiki izrodilo, saj smo priča medosebnim naslavljanjem, žalitvam in poniževanjem, kar vzbuja negativne odzive tudi pri ljudeh. »Kot javnost smo preveč tolerantni, da to dopuščamo. In vsakič znova nam zato prodajajo nove obraze, ki jih ne potrebujemo. Potrebujemo pa nov način vodenja politike.«
Spoštuj očeta in mater
Na vprašanje, kako vero prenašajo na otroke, je Alojz Kovšca povedal, da niso idealna družina. Da naši otroci niso naše kopije, da jim sicer lahko ponudimo vse svoje vrednote, ki jih živimo, vendar moramo dopustiti, da sami poiščejo svojo pot, ki nam kot staršem morda
ne bo všeč. »Otrokom sem pokazal, da spoštujem njihovo mater in svoje starše; spoštujem pa tudi njih. Vsakomur od otrok je potrebno dati pravico, da razpolaga s svojim življenjem; moraš pa jim dati tudi neka sidra, od katerih se nikoli ne odstopa. Nekateri otroci odidejo, ker se ne strinjajo s starši. Toda vedo, od kod so odšli in spomnijo se, kaj so doma videli in doživeli.« Družin ni potrebno idealizirati ali se sramovati neuspehov svojih otrok. Njihovi neuspehi niso naši neuspehi. Človek ne more dati več kot samega sebe in svoje ljubezni. Včasih vse to ni dovolj in samo Bog je tisti, ki zmore stvari postaviti v svoj red. Starši bi se morali zavedati, da niso vsemogočni.
Zavist je najhujša bolezen človeštva
Na vprašanje, kaj lahko slovenski narod, ki trenutno deluje zelo razdeljeno, zopet poveže med sabo, Kovšca pove, da se moramo učiti boljše komunikacije. Pove, da živimo v varni deželi, kjer imamo visoko kakovost bivanja. Največji problem smo Slovenci sami sebi. Omeni industrijo lepote, ki krade identiteto mladim in jih skuša ukalupiti. Potrošništvo naredi človeka nesrečnega, zavistnega. In zavist je najhujša bolezen človeštva, ki dela revolucije. Kdor samega sebe nima rad, tudi ne more imeti rad sveta okoli sebe.
Slovencem nam manjka druženje. Moramo priti iz svojih »kokonov« ter se začeti pogovarjati drug z drugim. Se spoznavati. Skozi druženje lahko človeku na štiri oči poveš tudi tisto, kar ti ni všeč. Če tega ni, ostane jeza in zamera, ki se lahko vleče skozi več generacij. Tako ima na primer pozdrav miru pri maši zelo velik pomen, saj moraš človeka pogledati v oči in mu stisniti roko. Tradicionalno se Slovenci preveč zapiramo vase, zato se nam zdijo naše težave največje, težav drugih pa ne vidimo; zato smo do sebe zelo tenkočutni, do drugih pa brezčutni. To je naš problem.