Televizija ETV HD bo od 1.1.2026 naprej prenehala z oddajanjem signala preko kabelskih omrežij, bodoče vsebine pa bodo objavljene na obstoječem YouTube kanalu in spletnem portalu.
Letos je pozna pozeba uničila večino cvetja sadnega drevja in cvetne nastavke akacije. Glavni vir hrane za čebele spomladi bodo tako cvetlice na travnikih, na javnih površinah in zelenicah okrog hiš. Še posebej pomemben bo letos regrat, ki izdatno medi. Občina Zagorje ob Savi se je zato odzvala na pozive čebelarjev in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije k nekoliko poznejši košnji zelenic, predvsem tistih na javnih površinah, od katerih ni odvisna krma živali.
Del javnih zelenih površin v občini bo tako vsaj do sredine meseca maja ostal nepokošen. Pozorni opazovalci ste na javnih površinah v občini že v preteklih letih lahko opazili, da enoletnice na gredicah postopoma nadomeščamo z medonosnini trajnicami. V letošnjem letu bomo tudi na obodu rondoja razširili že obstoječe območje, namenjeno trajnicam.
Občina Zagorje ob Savi želi s tem izpostaviti čebele in njihov pomen za naravo in človeka, opozoriti na pomen ohranjanja travniške strukture, ki daje pašo opraševalcem in prispeva k preživetju od medonosnih čebel do številnih divjih opraševalcev. Tako prispevamo k ravnovesju v naravi in okolju.
Občane in občanke vabimo, da se nam pridružijo in tudi svoje trate pokosijo nekoliko pozneje, ko bodo cvetlice že odcvetele.
Od februarja je v stavbi Proletarec v Zagorju, kjer ima prostore Mladinski center Zagorje ob Savi, potekala obnova večnamenske dvorane, ki je zdaj zaključena. V okoli 100 kvadratnih metrov velikem prostoru so prenovili tla in stene ter zamenjali elektro instalacije. Dvorana bo namenjena koncertom, predstavam, seminarjem, delavnicam in drugim dogodkom. Vrednost naložbe znaša 43.350 evrov.
Prenova je potekala v sklopu projekta Lov na črni zaklad, za katerega je Mladinski center Zagorje ob Savi, s sodelujočima partnerjema, Stanovanjskim podjetjem Zagorje in Turističnim društvom Ruardi, že lani dobil potrjeno financiranje Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Evropa investira v podeželje. Vrednost projekta znaša 62.000 evrov, iz naslova razpisa bodo dobili 85 odstotkov sredstev oziroma 45.500 evrov, ostalih 15 odstotkov bo pokril občinski proračun.
Projekt je zasnovan v smeri spodbujanja in razvoja turizma v zagorski občini, s poudarkom na predstavitvi zgodovinske in kulturne dediščine kraja.
Župan in Občinski svet Občine Moravče ostro protestirata proti temu, da se v Moravški dolini odlaga 6.000 ton pepela in žlindre. Vlado Republike Slovenije, Ministra za okolje in prostor in Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) pozivamo, da takoj ukrepajo in v skladu s pravnim redom zaščitijo zdravje ljudi in preprečijo dodatno onesnaženje okolja, ki je že sicer obremenjeno z dolgoletnim onesnaževanjem. V skladu z izidom referenduma leta 2007 in Deklaracijo o čisti Moravški dolini (2019) od pristojnih organov zahtevamo, da preprečijo zakopavanje pepela in žlindre na področjih peskokopov Podstran-Soteska in Drtija-Dobrava v Moravčah.
Pepel in žlindra sta nasičena z nevarnimi in strupenimi težkimi kovinami. Vse mednarodne raziskave in analize dokazujejo, da pepel vsebuje strupena onesnaževala kot so selen, živo srebro, kadmij, kobalt, litij in arzen, ki so vsa povezana z rakom in drugimi resnimi vplivi na zdravje ljudi. Gre za strupene težke kovine, ki onesnažujejo predvsem podtalne vode. Po EU in v ZDA odstranjujejo premogovni pepel s področij, ki so prepredena s površinskimi in podtalnimi vodami. V Sloveniji v Moravčah ta pepel odlagamo prav na takšna področja – celo več, strupeni pepel se namerava zakopavati nad zadnjim neonesnaženim vodnim virom, ki ga ima Moravška dolina in smo ga pred leti zgradili z evropskimi sredstvi.
Poleg tega se to odlaganje dogaja v neposredni bližini osnovne šole in vrtca, v katerih je 799 otrok. Površinska voda in podtalnica sta iz leta v leto bolj onesnaženi s težkimi kovinami. Vsako leto kot posledica v okolici Termitovih peskokopov narašča število rakavih obolenj. Celotna Moravška dolina je tako talec umazanega kapitala in države, ki še vedno dopušča ekološki kriminal. Zato protestiramo proti temu, da pristojni organi Republike Slovenije dopuščajo kršenje slovenske okoljske zakonodaje, evropskih direktiv in mednarodnega okoljskega prava. Zahtevamo, da v skladu z okoljsko zakonodajo nemudoma ukrepate. V nasprotnem primeru bomo za zaščito občank in občanov Občine Moravče prisiljeni ukrepati sami.
Ne bomo tiho izginili v noči, saj nas vodijo vzori Jurija Vege, Daneta Zajca in drugih moravških velikanov. Zato storite vse, da skupaj rešimo enega najlepših biserov slovenske zemlje – Moravško dolino. Osupli smo nad vašo doslejšnjo brezbrižnostjo. Tudi če nameravate opustiti premog do leta 2033, to ne pomeni, da ga lahko do takrat odlagate pri nas, tako kot sta to lahko sklenili dve podjetji z neodgovornim vodstvom: 6000 ton za 6000 Moravčanov, tokrat vsakomur njegova tona strupenega pepela – na že obstoječih dva milijona ton podlage. So trenutki, ko je treba ukrepati odločno. Rubikon naše potrpežljivosti je prekoračen, ko se nad nami izvaja ekocid in postanemo žrtve okoljskega nasilja brez primere. Moravška dolina je naš dom in sami hočemo odločati o naši usodi. Ta dolina ni last niti kapitala niti države ali občine – je last naših vnukinj in vnukov.
Moravče, 28. april 2021
OBČINA MORAVČE
dr. Milan Balažic l.r.
Ž U P A N
Predhodna novica z dne, 19.4.2021
V Moravčah ostro obsojajo in zavračajo pogodbo med podjetjem Termit in Termoelektrarno – Toplarno Ljubljana
Novica, ki jo je v sredo objavil časnik Dnevnik, da je bila sklenjena pogodba med moravškim podjetjem Termit in Termoelektrarno –Toplarno Ljubljana o prevzemu 6.000 ton pepela in žlindre, je ponovno dvignila temperaturo na občini Moravče. Gre za še dodatno onesnaževanje Moravške doline, saj je elektrofiltrni pepel škodljiv in nevaren za okolje. Župan dr. Milan Balažic je bil ob tej novici ogorčen, za našo televizijo pa je povedal:
Župan Občine Moravče dr. Milan Balažic je danes, 28. aprila 2020, položil venec pri spomeniku padlim nad Češnjicami. V občinski delegaciji sta ga spremljala varuh pravic občanov Stanislav Ravnikar in svetovalec za turizem Branimir Mikulaš. Ob spominu na padle aktiviste 23. aprila 1945 in ob dnevu upora proti okupatorju je župan poudaril pomen spoštovanja boja za svobodo in pietetnega spomina na žrtve vojne. Vrednote narodno-osvobodilnega boja so nam lahko tudi danes vzor: tako kot so se nekoč borci za svobodo odločno borili proti okupatorju, podobno se moramo danes pogumno spoprijeti z razvojnimi projekti za boljše in lepše življenje naših občank in občanov.
V letošnjem letu bo 30. aprila po Evropi prvič potekal “Dan travniških sadovnjakov”. Obeleževanje tega dne poudarjamo pomen ohranjanja biotske pestrosti rastlinskih in živalskih vrst in širši družbeni pomen, ki ga imajo travniški sadovnjaki v Evropskem prostoru. Na pobudo Biotehniške fakultete in Zveze sadjarskih društev Slovenije bomo tudi v Sloveniji obeležili Dan travniških sadovnjakov.
Zaradi »korona ukrepov« bo letos 30. aprila organiziranih le nekaj prireditev v nasadih. Bomo pa zato za medije in širšo javnost predstavili primere dobrih praks, ki v Sloveniji potekajo za ohranitev travniških sadovnjakov v zadnjem obdobju. V delovno skupino smo se povezale vse organizacije, ki si prizadevajo za ohranitev travniških sadovnjakov v Sloveniji in pripravili smo:
prispevek o pomenu travniških sadovnjakov (v nadaljevanju) in
pregled aktivnosti in projektov, ki se v Sloveniji izvajajo v zadnjem obdobju ter dodali najavo dogodkov, spletne strani in kontakte. (v prilogi).
Travniški sadovnjaki včeraj, danes, jutri
Razvoj travniških sadovnjakov sega v obdobje 17. stoletja, ko je sadje predstavljalo dragoceno hrano za preživetje kmečkih ljudi. Predvsem manj uporabna zemljišča in strmejše lege v bližini domačij so kmetje zasadili z nabranimi sejanci, na katere so kasneje cepili različne sorte. Kmečki vrtovi so bil zasajeni z različnimi vrstami sadja, ki je služilo za samooskrbo s sadjem in predelavo viškov v jabolčnik, kis, žganje ali suho sadje. Sadju so praviloma namenjali majhno pozornost pri oskrbi, kar se je poznalo pri neizenačenih pridelkih. Največjo oskrbo je predstavljala paša živine, ki je nasade gnojila. Obhišni vrtovi so varovali domačije poleti pred vročim soncem in pozimi pred mrzlimi vetrovi ter ščitili strma zemljišča pred erozijo. Za širjenje sadovnjakov so imeli veliko zaslug kmetje, ki so znali cepiti, saj so iskali divjake v naravi in nanje cepili različne sorte iz okolice. Šele ko so se začele razvijati prve drevesnice v 19. stoletju, so k nam začele prihajati tuje sorte iz različnih dežel. Najbolj se je travniško sadjarstvo razvilo na Štajerskem od koder so jabolka izvažali tudi v tujino. Pomemben mejnik v razvoju travniških sadovnjakov predstavlja leto 1921, ko je bilo ustanovljeno Sadjarsko društvo za Slovenijo. Bogato delo v številnih podružnicah je bilo podprto z izdajanjem strokovnih časopisov in izdajo Sadnega izbora za Slovenijo. V obdobju razvoja intenzivnega kmetijstva so travniški sadovnjaki začeli zgubljati na pomenu. Na veljavi so pridobivale novejše ameriške sorte jabolk, ki so zahtevale intenzivnejšo oskrbo in so bile tržno bolj zanimive.
Danes, ko se je število travniških sadovnjakov občutno zmanjšalo in ko je ponekod porušeno ravnovesje v naravi, jih gledamo na drugačen način. Njihovo vlogo ocenjujemo bolj celovito iz različnih zornih kotov. Vedno bolj poudarjamo izgled kulturne krajine, kjer travniški sadovnjaki predstavljajo prepoznaven del krajinske podobe. Mnoga naselja po Sloveniji s ponosom nosijo imena po sadnih vrstah, ki so v preteklosti tam dobro uspevala. Še se spomnimo sadnih drevoredov ob cestah in kapitalnih sadnih osamelcev, ki predstavljajo del kulturne dediščine. Danes se nam tu ponujajo nove vsebine doživljajskega turizma in pestre turistične ponudbe povezane z drevesi, sadjem in izdelki iz travniških sadovnjakov. Travniški sadovnjaki imajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti in ogroženih vrst. Dupla v njihovih deblih in velike krošnje nudijo življenjski prostor in hrano številnim pticam, netopirjem, hroščem, divjim čebelam in drugim žuželkam. Ponekod je ohranjanje starih sadnih dreves ključnega pomena za zelo ogrožene vrste ptic, npr. smrdokavro in velikega skovika. Ohranjanje biotske pestrosti z velikega številom živih bitij pomaga vzdrževati ravnovesje v naravi. Vse to pa nam ponuja bogato nabor vsebine za učne poti, kjer bodo otroci lahko spoznavali nekatere živali in naravne zakonitosti medsebojnih povezav živih bitij v ekosistemu. Velikega pomena predstavlja tudi ohranitev avtohtonih in starejših sort, z vidika ohranjanja genskega materiala. Še posebej pa smo lahko ponosni na slovenske avtohtone sorte: Dolenjsko in Gorenjsko voščenko, Goriško sevko ter Bogatinko. Kvalitetni izdelki teh sort bi lahko pridobili certifikat višje kakovosti in bi predstavljali dragoceno ponudbo. Tudi sadje iz ostalih starejših sort je zelo primerno za predelavo v kakovostne ekološke izdelke posebne kakovosti. Tega se zavedajo predvsem tisti, ki v današnjem tempu življenja dajo nekaj na zdrav način življenja in zdravo prehrano. Ti bodo še posebej znali ceniti drevesa, kot bivalni prostor v naravi in samo energijo dreves. Slovenija se je v preteklosti uvrščala v sam vrh evropskih dežel po številu visokodebelnih dreves na prebivalca. Travniški sadovnjaki so naša posebnost, na kateri bi lahko gradili elemente prepoznavnosti. V zadnjih letih je bilo izvedenih nekaj uspešnih projektov za oživitev travniških sadovnjakov v različnih delih Slovenije. Pohvalno je tudi sodelovanje različnih strok: kmetijske, okoljevarstvene, krajinske, kulinarične in turistične. Zavedamo se, da bomo s tesnim sodelovanjem še učinkovitejši pri ohranjanju travniških dreves. Drug od drugega se lahko veliko naučimo, uspele prakse pa lahko prenesemo tudi v druga okolja. Svoj kamenček v mozaiku oživitve travniških sadovnjakov pa lahko prispeva tudi vsak ozaveščen posameznik, ki se bo zavedal širšega pomena travniških sadovnjakov in bo kupoval izdelke iz starejših sort.
Skupina pobudnikov »Dan travniških sadovnjakov«:
Zveza sadjarskih društev Slovenije,
Biotehniška fakulteta, Ljubljana (Oddelek za agronomijo in Oddelek za krajinsko arhitekturo),
JZ Krajinski park Goričko,
Kozjanski regijski park,
Kmetijski inštitut Slovenije,
Kartuzija Pleterje,
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Javna služba kmetijskega svetovanja,
Zavod RS za varstvo narave,
Naravni park Haloze-Čerinovo (Podeželsko razvojno jedro Halo),
Projekt EIP16.5: Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih sort, kot podpora biotske pestrosti in ohranjanje tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja,
Pilotni projekt Visokodebelni pašni sadovnjak kot nova kmetijska praksa.
Projekt LIFE TO GRASSLANDS,
Projekt Gorička krajina,
Projekt Sadna pravljica in
Festival sadnih vin. Še nekaj podatkov o upadanju števila ekstenzivnih dreves, ki rastejo v travniških sadovnjakih (po desetletjih). Zajetih je pet najbolj številnih sadnih vrst v Sloveniji. Podatki o ekstenzivnih sadnih drevesih v Sloveniji 1991 2000 2010 2020 jablane 1.005.787 798.419 670.521 391.629 slive 496.503 357.098 290.226 198.527 hruške 290.155 236.576 220.993 119.372 oreh 149.448 149.547 150.743 89.951 češnje 134.003 116.691 130.074 71.992 Vir: RS Statistični urad, SiStat https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502405S.px
Danes, 28. aprila 2021, sta župan Občine Moravče dr. Milan Balažic in direktor družbe Bisol Group Marko Poličnik podpisala Pismo o nameri. Z njim izražata svoj interes, odločenost in pripravljenost obeh strani za sodelovanje pri uresničevanju zelenih energetskih rešitev, se pravi, pri gradnji fotonapetostnih solarnih elektrarn na območju Občine Moravče. Ta se s tem vključuje v trajni proces povečevanja pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov in zagotavljanja čistega okolja. Z gradnjo solarnih elektrarn v Občini Moravče in uvajanjem inovativnih zelenih tehnoloških rešitev bo na območju občine v bližnji prihodnosti zagotovljena najprej delna, zatem pa celotna samooskrba z električno energijo.
V letošnjem letu je bilo v času rednega vpisa v Vrtec Trbovlje vpisanih 140 otrok. Ker je bilo vpisanih več otrok, kot je bilo v vrtcu prostih mest, je Komisija za sprejem otrok dne, 15. 4. 2021, na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec, preverila točkovanje vlog in pripravila prednostni vrstni red za sprejem otrok v Vrtec Trbovlje.
V naše oddelke se bo tako vključilo 132 novih otrok (89 otrok prvega starostnega obdobja in 43 otrok drugega starostnega obdobja).
V naš vrtec bo tako v novem vrtčevskem letu vključenih 546 predšolskih otrok, kateri bodo razporejeni v 29 oddelkov.
Na čakalnem seznamu je ostalo le 8 otrok: 2 otroka letnik 2019, 4 otroci letnika 2020 in 2 otroka letnik 2021, ki imata pogoje za vključitev v letu 2022.
Zelo smo veseli, da smo lahko vključili takšno število otrok, saj smo sprejeli vse otroke staršev, kjer sta zaposlena oba starša, vsi pa imajo stalno bivališče na območju naše občine.
Na podlagi preteklih izkušenj predvidevamo, da bomo tudi za otroke, ki so ostali na čakalnem seznamu, lahko našli rešitve, saj se nekateri starši zaradi takšnih in drugačnih okoliščin odločijo, da pogodbe za vključitev otroka v vrtec ne podpišejo.
Združenje borcev za vrednote NOB Zagorje in Občina Zagorje ob Savi sta tudi letos pripravila proslavo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, ki je na praznični dan že drugo leto zapored potekala preko spleta in televizijskih ekranov. Organizatorji so slovesnost pripravili ob spoštovanju vseh epidemioloških ukrepov.
Miloš Prosenc, predsednik zagorskega združenja borcev za vrednote NOB, je v slavnostnem nagovoru med drugim poudaril, da je »braniti domovino, ko je ta ogrožena, moralna obveznost njenih ljudi v vsakem času in vseh obdobjih. Danes živimo in ustvarjamo v lastni, samostojni slovenski državi. Če se oziramo nazaj v zgodovino, smo lahko ponosni na vse tiste upore in vse tiste generacije ljudi, ki so nam ohranili in obranili slovensko nacionalno ozemlje, naš jezik, našo kulturo in s tem sooblikovali našo samozavest. Vsa ta naša preteklost bi lahko postala naša skupna vrednota, ki bi združevala in bogatila naše medsebojne odnose in naš pogled v prihodnost.« Opozoril je, da se žal to ne dogaja, saj v naši samostojni državi še nikoli nismo bili tako napeti in razdvojeni, kot smo danes.
Župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan je opozoril, da nikoli več ne smemo dovoliti, da bi se ponovila zgodovina in bi se kaj takega, kot se je začelo tudi na naših tleh dogajati pred 80 leti, znova zgodilo. »Nikoli več si ne smeta brata zreti v oči skozi puškino cev. Nikoli več ne sme mati žalovati za sinom, ki leži ubit v jarku. Nikoli več ne sme otrok ostati brez staršev, ker so jih odpeljali v daljne kraje, od koder se niso vrnili. To bomo dosegli s spoštovanjem spomina na naše prednike, ki niso oklevali med življenjem in smrtjo. To bomo dosegli s spoštovanjem živih, s civiliziranim dialogom in strpnostjo do drugače mislečih. To bomo dosegli z odvračanjem od vseh, ki bi nam na kakršen koli način želeli odvzeti nacionalno svobodo,« je povedal župan, in dodal, da v Zagorju ne stopamo ne levo in ne desno, ampak zgolj proti luči, ki pozitivno sveti na koncu tunela.
V kulturnem programu je sodelovala recitatorka Maša Troha, za glasbeni del s koračnicami in borbenimi pesmimi, pa je poskrbel Pihalni orkester Svea Zagorje pod vodstvom dirigenta Petra Kudra. Orkester tokrat ni nastopil na odru, ampak med stoli dvorane KC Delavski dom Zagorje. Posnetek proslave si je še vedno mogoče ogledati na povezavi: https://youtu.be/dz3PZngUVtQ
Predhodna novica z dne 26.4.2021
Osrednja zagorska slovesnost ob prazniku letos na daljavo
Združenje borcev za vrednote NOB Zagorje in Občina Zagorje ob Savi vabita jutri, 27. aprila, k ogledu osrednje slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju. Proslava bo zaradi epidemije koronavirusa tudi letos potekala preko spleta in televizijskih ekranov. Začela se bo ob 20. uri, ogledati pa si jo bo mogoče na Zasavski televiziji, televiziji ETV-HD, na spletnih straneh Občine Zagorje ob Savi in KC Delavski dom Zagorje ter časopisa Savus.
Gledalke in gledalce bosta nagovorila župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Zagorje Miloš Prosenc, v kulturnem programu pa bosta sodelovala Pihalni orkester Svea Zagorje in recitatorka Maša Troha.
V sklopu osrednje slovesnosti Občine Trbovlje ob dnevu upora proti okupatorju 2021 bosta županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič in predsednik Združenja za vrednote NOB Trbovlje Bogdan Šteh razgrnila tudi kipe narodnih herojev, ki sedaj, na pobudo županje, ponovno krasijo avlo Delavskega doma Trbovlje.
Doprsni kipi so v avli trboveljskega kulturnega hrama postavljeni, saj si narodni heroji zaslužijo, da njihova imena poznajo tudi mlajše generacije ter seveda tudi obiskovalci, iz drugih delov Slovenije in sveta. Tončka Čeč, Alojz Hohkraut, Fric Keršič, Franc Vresk in Anton Vratanar so za Trbovlje izjemno pomembne zgodovinske osebnosti, ki so v kritični situaciji za slovenski narod poslušali glas svojega srca in za narodov blagor postavili na kocko tudi tisto največ, kar lahko posameznik da za svojo domovino in soljudi: svoje življenje. So naši narodni heroji, ki se jih Trbovlje z veseljem in ponosom spominja. Prav je, da njihova imena ne potonejo v pozabo.
Vabilo k ogledu osrednje slovesnosti ob 27. aprilu
Letošnja slovesnost Občine Trbovlje ob 27. aprilu – dnevu upora proti okupatorju bo, zaradi epidemioloških razmer, potekala preko spleta. Slovesnost si boste lahko ogledali danes – na predvečer praznika, 26. aprila, ob 19. uri, in sicer na Youtube kanalu Občine Trbovlje. Slovesnost si boste lahko ogledali na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=fMsc5qrbjGQ.
Izbrani izvajalec Občine Zagorje ob Savi, Razpotnik Tomaž s. p., gradbena mehanizacija, se bo prihodnji teden lotil sanacije odseka mestne ulice Na bregu, ki zajema postavitev opornega zidu in popravila poškodovanih voziščnih površin. Postavitev opornega zidu je potrebna zaradi poškodovanega vozišča ter zagotavljanja normalnega dostopa komunalnih in drugih tovornih vozil do stanovanjskih objektov. Dela bodo predvidoma končana sredi maja, v tem času pa bodo na omenjeni ulici postavljene občasne popolne zapore ceste. Naložba je vredna 25.000 evrov.
