Televizija ETV HD bo od 1.1.2026 naprej prenehala z oddajanjem signala preko kabelskih omrežij, bodoče vsebine pa bodo objavljene na obstoječem YouTube kanalu in spletnem portalu.
Kolesarski klub Zagorska dolina je že 20 let gonilna sila pri popularizaciji in razvoju kolesarstva v občini, eden zadnjih turističnih projektov, s katerim želijo Zagorje postaviti na zemljevid svetovnih kolesarskih destinacij, pa je ureditev gorskokolesarskih poti na območju Cilence nad zagorskim Evroparkom. Območje parka obsega velik del vzpetine Cilenca na približno 16 hektarih površin, neposredno nad ŠRO Evropark. Dostop na vrh parka bo urejen po cesti proti Vinam, iztek gorskokolesarskih poti pa bo na koncu Evroparka, nasproti poligona Pumptrack Zagorje.
Projekt so razdelili na tri faze, trenutno je v teku druga faza, ki do odprtja predvideva vzpostavitev treh poti oz. prog različnih stopenj težavnosti, v tretji pa nameravajo do konca leta 2022 zgraditi še tri dodatne proge, “skills park” za učenje osnov gorskega kolesarstva, krožne poti pa še kakšno presenečenje se bo našlo.
Tako imenovana flow proga, širine 2 m in v dolžini 1, 6 km, polna nagnjenih zavojev, valov in skokov, ki bo primerna za kar najširši krog uporabnikov, je končana, trenutno pa gradijo še dve dodatni progi, ki bosta še malce daljši, tehnično bolj zahtevni, zato se bo za vsakega kolesarja našlo nekaj zabavnega. Uredili so tudi premostitev v izteku parka in križanje z obstoječo pešpotjo v smislu zmanjšanja hitrosti kolesarjev.
Park pa ne bo namenjen samo samostojni vožnji, ampak bodo ponudili tudi izobraževalne vsebine, primerne za vse starosti in stopnje znanja. V pripravi so že programi skupinskih treningov gorskega kolesarstva, izvajali bodo delavnice tehnik vožnje, malo šolo gorskega kolesarstva za najmlajše in ostale izobraževalne dogodke. V sodelovanju s Kolesarsko zvezo Slovenije in Planinsko zvezo Slovenije bodo v parku in planiranem objektu ob vznožju parka vzpostavil izobraževalni center, ki bo omogočal izobraževanja strokovnega kadra, trenerjev gorskega kolesarstva in turnokolesarskih vodnikov in tudi organizacijo raznih predavanj.
Seveda pa ne bo šlo brez ostalih dogodkov in dirk. Že v letu 2022 bodo izvedli dirko serije SloEnduro za slovenski pokal v disciplini enduro, organizirali pa bodo tudi krajše enodnevne dogodke in tekmovanja.
Odprtje parka načrtujejo maja, seveda pa je vse odvisno od epidemioloških razmer.
Včeraj je v Zasavskem muzeju Trbovlje potekal zaključni dogodek evropskega projekta, ki ga je Občina Trbovlje izvajala v sklopu evropskega programa Interreg Slovenija – Hrvaška. Občina Trbovlje je bila namreč tista zasavska občina, ki je bila uspešna na evropskem razpisu za čezmejno sodelovanje Interreg Slovenija – Hrvaška. Tako že od avgusta 2018 vodi projekt Revitalizacija mest industrijske dediščine za preboj kulturnega turizma v Trbovljah, Slovenski Bistrici, Labinu in na Reki, ki je Trboveljčanom bolj znan pod imenom Inspiracija.
Namen projekta je bil oživitev industrijske dediščine, priprava tematskih dogodkov in doživetij ter vzpostavitev privlačnih točk, da bo naše mesto postalo prijaznejše za prebivalce in obiskovalce.
Turistične atrakcije kot rezultat projekta Inspiracija
V času izvajanja projekta so se v Trbovljah organizirali Bienale industrijske umetnosti, kulinarični festival »Iz trbouskiga špajza«, urejena je bila info točka v Parku kulture, v Delavskem domu Trbovlje je bila vzpostavljena soba pobega »Pobeg iz rudnika«, pripravljena so bila tudi zanimiva doživetja industrijske kulture.
Na zaključnem dogodku, ki je bil prilagojen trenutnim razmeram, sta bili med drugim prisotni županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič in Željka Kitič iz Službe vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, skrbnica pogodbe za izvedbo projekta Inspiracija. Poleg ostalih partnerjev, ki se zaradi trenutnih ukrepov in omejitev niso mogli v živo udeležiti dogodka, pa je bil prisoten tudi Ivan Novak, član glasbene skupine Laibach. Trenutno namreč v ZMT poteka razstava skupine Laibach, v počastitev 40 let delovanja skupine. V sklopu omenjene razstave pa je potekal tudi včerajšnji zaključni dogodek.
Županja Občine Trbovlje jasna Gabrič je dejala, da je zelo vesela, da je bila Občina Trbovlje tista občina, ki je bila prva v Zasavju uspešna na evropskem razpisu Interreg Slovenija – Hrvaška. Izpostavila je, da so aktivnosti in rezultati, ki so nastali v sklopu Inspiracije pomembno vodilo za razvoj turizma v Trbovljah, ki ima zaradi svoje zgodovine izjemno velik potencial. Ob tem se je tudi zahvalila vsem sodelujočim, ki so prispevali, da se je projekt, ne glede na zadnje leto, uspešno izpeljal do konca.
Na dogodku so bili predstavljeni tudi izdelki, ki so nastali med projektom. Tako so si obiskovalci lahko ogledali promocijske brošure s pripravljenimi turističnimi programi, slikanico o popotovanju rudarskega škrata skozi industrijska messta in še druge zanimivosti, ki so nastale v sklopu projekta.
Iz Občine Trbovlje so nam sporočili, da je sodišče na 1. stopnji zavrnilo predlog občin Litija, Zagorje ob Savi, Hrastnik in Radeče ter Ceroza za izdajo odredbe, s katero bi se Občini Trbovlje prepovedalo vožnjo mešanih komunalnih odpadkov na deponijo v Celje. Tako, tudi s potrditvijo sodišča, še vedno vozijo smeti na predelavo in odlaganje v Celje.
Zapisali so še:
Verjamemo, da je bila ta odločitev Občine Trbovlje o odvažanju odpadkov drugam več kot pravilna, kar potrjuje tudi izjava direktorja Ceroza, da je na deponiji Ceroza prostora za odpadke samo še za dve do tri leta in se bo v vsakem primeru torej treba začeti pogovarjati o zapiranju in sanaciji deponije Unično.
Žal nam je, da dogovor s solastnicami podjetja Ceroz ni bil sklenjen in da so občine (Hrastnik, Litija, Zagorje ob Savi in Radeče) vložile tožbo zoper Občino Trbovlje. Zaradi tega se tako odločitve selijo na ljubljansko sodišče. Glede na kompleksnost zadeve in predviden dolgoročni proces odločanja sodišča, smo zaradi lažje koordinacije in bližine sodišča ter v dogovoru z dosedanjo odvetnico, pooblastili drugo odvetniško družbo, ki nas sedaj v zadevi Ceroz zastopa.
Občina Trbovlje se je še vedno, tako kot smo že večkrat zapisali, pripravljena pogovarjati z občinami solastnicami in Cerozom, in še vedno upamo, da bomo skupaj dosegli rešitev, ki bo sprejemljiva za vse vpletene.
—————————————
Predhodna novica z dne 16.2.2021
V CEROZ-u ni več skupnega interesa vseh petih občin ustanoviteljic
Prejeli smo odziv županje občine Trbovlje na trditve županov soustanoviteljic družbe Ceroz, podane dne, 10. 2. 2021 ter pojasnilo občanom, katerega v nadaljevanju objavljamo v celoti :
Z žalostjo in zgroženostjo smo prebirali očitke ter obsodbe, ki so jih župani izlili javnosti na novinarski konferenci dne 10. februarja 2021. Ne bomo se spuščali na nivo žaljivega, predvsem pa osebno nastrojenega komuniciranja, kot so to storili nekateri župani, družbeniki družbe Ceroz, saj takšna komunikacija ni primerna za človeka na takšni poziciji. Prav tako ne bomo dolgovezili, temveč bomo odgovorili zgolj z argumenti in dokazi. Obsojati nekoga, da laže, hkrati pa navesti zgolj nekaj pavšalnih trditev brez argumentov in dokazov, je nič drugega kot osebna diskreditacija, ki so si jo dopustili nekateri izmed županov omenjene novinarske konference in je daleč od zglednega konstruktivnega, kulturnega dialoga.
IZPOLNILI BOMO SVOJE OBVEZE, KOT SMO ŽE VEČKRAT ZAPISALI
Občina Trbovlje je ves čas aktivno sodelovala na pogovorih o dogovoru o prekinitvi sodelovanja, velikokrat bila sama pobudnica takšnih srečanj z namenom, da bi se stvari čim prej rešile. Žal pa so namere druge strani bile povsem drugačne, kar sklepamo glede na izjave omenjene novinarske konference. Ponavljanje vedno enega in istega predloga, brez možnosti približevanja v dogovorih, navajanje želja in pogojev, ki so bili nerealni, je tisto, zaradi česar so pogovori obstali na mrtvi točki. Ne držijo trditve, da Občina Trbovlje ne želi sodelovati pri sanaciji, prav tako ne držijo trditve, da ne bi poskrbeli za svoj del RDF-a, kar smo jim sporočili večkrat tudi pisno. To je razvidno in dokazljivo iz naših dopisov z dne 30. 9. 2020, 9. 12. 2020, 15. 1. 2021 ter tudi iz zadnjega dopisa z dne 19. 1. 2021. Ta dopis, kot dokaz naših trditev, prilagamo k tej izjavi za javnost. Iz dopisa je povsem lepo razvidno, da so župani na novinarski konferenci navajali stvari, ki so daleč od resnice. Iz dopisa pa je tudi razvidno, da Občina Trbovlje ne bo pristajala na izsiljevanja in sklepanje dogovorov, ki so za lokalno skupnost in njene občane škodljivi.
O DOBREM MEDREGIJSKEM SODELOVANJU
Občina Trbovlje je svoje obveznosti v regijskih projektih vedno izpolnila, se držala rokov, opravila svoje delo korektno in v skladu z zakonodajo in na način, da je svoje namere vedno pravočasno povsem odkrito obelodanila tudi vpletenim. Tako Občina Trbovlje vseskozi skrbi za delovanje Medobčinskega inšpektorata in redarstva Zasavje, sodeluje pri delovanju RRA Zasavje (dala je soglasje za imenovanje direktorja …), sodeluje pri delovanju Zasavskih lekarn … Se pa na primer sprašujemo, zakaj nas ostali župani in direktor Ceroza niso obvestili o ponudbi za sodelovanje, ki so jo dobili od družbe, ki se prav tako ukvarja z ravnanjem in odlaganjem odpadkov? Zakaj smo bili s ponudbo seznanjeni le od predstavnice te konkurenčne družbe potem, ko je bila prepričana, da so nas z njo seznanili že ostali župani? Te informacije nam direktor in župani kot največjemu solastniku Ceroza do danes še vedno niso predali. Torej nam ni jasno kako naj bi v tej zgodbi dobro sodelovali, če nam prikrivajo informacije in načrte, organi kot so skupščina in svet Ceroza pa niso bili sklicani že več mesecev. Občina Trbovlje je na 3. redni seji občinskega sveta, dne 19. 3. 2019 sprejela prvi sklep, iz katerega je razvidna namera po drugačni ureditvi javne službe ravnanja in odlaganja odpadkov. Od marca 2019 dalje so torej občine solastnice Ceroza in družba vedeli, da bo Občina Trbovlje odpadke vozila na drugo lokacijo in skoraj dve leti je bilo dovolj časa, da se vodstvo družbe prilagodi na razmere oz. da dosežemo dogovor.
O PRIHODNOSTI CEROZA IN VLOGI VODSTVA CEROZA
Se pa vedno znova in znova sprašujemo, glede na besede ostalih županov, kako zelo se trudijo glede Ceroza, kaj je bilo narejenega v skoraj dveh letih od naše najave odhoda? Ali je vodstvo Ceroza torej našlo morda strateškega partnerja? Ali je vodstvo Ceroza našlo partnerja s katerim bi nadomestili pripeljano količino smeti? Ali je vodstvo Ceroza v skoraj dveh letih uspelo pripraviti strateški načrt, kako voditi podjetje in ga prilagoditi napovedanemu odhodu? Glede na vse podane izjave v zadnjih dneh si upamo trditi, da ne. In da je bil večji del energije vložen v smeri Trbovelj, kako Trbovlje očrniti, kako Trbovljam naprtiti vse možne vzroke za dano situacijo z namenom, da se pozornost od dejanskih težav in iskanja konkretnih rešitev preusmeri v Trbovlje. Občina Trbovlje bi in bo kot solastnica družbe Ceroz vedno podprla dobre projekte, ki ne bodo v škodo podjetju in ustanoviteljicam. A žal takšnih predlogov na skupščini podjetja in svetu Ceroza v zadnjih dveh letih ni bilo.
O SKLEPU SODIŠČA O IZSTOPU
Višje sodišče v svojem sklepu ni navedlo, da po družbeni pogodbi ni možno izstopiti, kot to določa 23. člen, ampak je glede pogojev menilo, da za ugotavljanje navedenih pogojev ni določeno oz. ni določen organ, ki naj navedene pogoje tudi ugotavlja. Navedeno je sicer z naše strani nedopustno, saj sodišče posega v pogodbeni odnos med strankami glede možnosti izstopa. Sodna praksa v zvezi z izstopom pa je jasna, sodišče lahko zgolj presoja ali so izpolnjeni pogoji na podlagi Zakona o vpisu v sodni register in pogoji glede na Uredbo, ki določa tudi pogoje za izstop, ne more pa se spuščati v dogovorjene pravice družbenikov tudi glede izstopa. Sodišče je v tem primeru, kljub zgoraj zapisanim dejstvom in sodni praksi, to vseeno storilo in s tem poseglo v dogovorjene pravice družbenikov. Občina Trbovlje ni vložila pritožbe, saj so postopki predolgotrajni in bi bili končani bistveno pozneje, ko bi/bodo zadeve na Cerozu že spremenjene. Zato tudi učinek takšne pritožbe ne bi bil smotrn oz. ne bi imel učinka.
O KOREKTNEM IN ODGOVORNEM RAVNANJU
Občina Trbovlje bo prevzela svoj delež odgovornosti, vendar nič več kot to. Občina Trbovlje ni bankomat za Ceroz in ne kogarkoli drugega.Korektno in odgovorno bomo ravnali tudi tokrat brez žalitev in očitkov, kot so to storili ostali župani, kar vsekakor ne vodi v smer dobrega medsebojnega sodelovanja, ki ga radi poudarjajo. Nikoli nismo nikogar žalili v svojih izjavah glede Ceroza in ne kako drugače diskreditirali, zato tega ne bomo počeli niti tokrat. Navkljub vsem žalitvam in lažem, ki so jih nad Občino Trbovlje, predvsem pa nad menoj kot županjo, izlili ostali župani. Odločitev o izstopu je odločitev občine in ne zgolj ene osebe, torej ne samo županje. Je odločitev, ki temelji na dokumentih, na mnenjih ljudi, ki so strokovnjaki na določenih področjih in na odločitvi tudi občinskega sveta z zavedanjem, da prevzemamo tudi svoj del odgovornosti, ki bi jo v vsakem primeru ne glede na to, ali tja vozimo odpadke, saj smo še vedno solastniki. O vsem ostalem pa si preberite v priloženem dopisu, ki je bil poslan vsem ostalim občinam v mesecu januarju kot zadnji izmed številnih takšnih dopisov v zadnjem obdobju. Še vedno pa na ta dopis nismo prejeli odgovora, niti nismo prejeli konkretnega predloga oz. predloga sporazuma rešitve situacije, ki naj bi ga pripravili solastniki (z našim predlogom se namreč niso strinjali), kljub temu, da je bilo to dogovorjeno na zadnjem sestanku, dne 5. 1. 2021.
ZA KONEC ŠE POJASNILO OBČANOM OBČINE TRBOVLJE
Marca 2019 je Občinski svet Občine Trbovlje sprejel sklep, da se začnejo postopki izstopa iz družbe Ceroz. Sklep je bil sprejet zaradi vsega dogajanja in zavajanja v zvezi z družbo in stanjem v njej.Od marca 2019 do septembra 2020 se ostale občine solastnice z nami niso želele pogajati oz. pogovarjati o našem izstopu in ureditvi medsebojnih razmerij. Ti pogovori so se začeli šele septembra 2020. In od takrat dalje občine solastnice vztrajajo na svojem predlogu, ki so ga podale 15. 9. 2020 in, ki je za Občino Trbovlje žal nesprejemljiv. Ne temelji namreč na realnih osnovah in dejstvih niti ni skladen s predpisi. Kljub temu smo se do sredine januarja 2021 trudili, da bi dosegli dogovor, ki bi bil sprejemljiv za vse. Vendar žal ostale občine od svojega stališča niso odstopile. Tako smo bili torej primorani sprejeti odločitev kam z odpadki – jih še vedno voziti na Ceroz ali skleniti koncesijsko razmerje z družbo Simbio? Na podlagi sklepa občinskega sveta je bila sprejeta odločitev, da se odpadke vozi v Celje. Zakaj? Zato ker:
– Imajo naši občani tako rešeno to službo za obdobje 20 let (po medobčinski pogodbi, bi odpadke na Ceroz lahko vozili samo še do konca leta 2021 oz. tudi, če bi se to obdobje podaljšalo, je sam direktor Ceroza izjavil, da je na Cerozu prostora le še za 5 let).
– Ker ima Simbio že dalj časa eno najnižjih cen omenjene storitve in bodo cene, kljub stroškom prevoza, za naše občane še vedno nižje, kot če bi se odpadki še vedno vozili na Ceroz.
In ravno to nas je vodilo pri odločitvi, poskrbeti za osnovne javne dobrine, ki jih morajo imeti zagotovljene naši občani tako, da bo cena zanje kar najugodnejša in tako, da bo javna služba urejena stabilno ter na dolgi rok. In vedno kadar bom kot županja oz. bomo kot lokalna skupnost na tehtnico postavljali dobrobit občanov Občine Trbovlje in dobre odnose s sosednjimi župani, bom oz. bomo vedno najprej izbrali dobrobit občanov naše občine, kar je tudi naša odgovornost.
Na današnji “zoom” novinarski konferenci, na kateri so prisostvovali župan občine Hrastnik, g. Marko Funkl, župan občine Litija, g. Franci Rokavec, župan občine Radeče, g. Tomaž Režun in župan občine Zagorje ob Savi, g. Matjaž Švagan so predstavili aktualne dogodke in problematiko Regijskega centra za ravnanje z odpadki v Zasavju – CEROZ-a.
Izjava za javnost, ki so jo po novinarski konferenci pripravili župani vseh štirih občin, je dostopna na tej povezavi.
V nedeljo, 21. marca je bil svetovni dan lutkarjev. Pobudo za razglasitev tega dne je dal indijski lutkar Dadi Pudumjee leta 2002 na zasedanju UNIMA, mednarodnega združenja lutkarstva. Združenje, ustanovljeno leta 1929 na Češkem, je leto pozneje objavilo prvo mednarodno sporočilo priznanega lutkarja, ki pa je povečalo priljubljenost lutk v svetu. Ob tem dnevu smo tudi mi obiskali Društvo Marionetno gledališče Jurček, ki deluje v Muzeju v Hrastniku.
Dole pri Litiji veljajo za Oglarsko deželo, saj je bilo na tem področju oglarjenje vedno živo. Tudi v letih ko se ta dejavnost drugod po Sloveniji ni več izvajala, je tukaj vedno tlela kašna kopa. Nov razcvet je oglarstvo doživelo po osamosvojitvi Slovenije. To pa je bila spodbuda tudi za druge slovenske kraje, tako da je danes v Sloveniji več kot 13 oglarskih društev. Minuli petek je bila na kopišču domačije Medved tiskovna konferenca na kateri so predstavili nov projekt: postavitev kope velikanke z namenom vpisa v Gunesovo knjigo rekordov.
V Sloveniji so številne lokacije, kjer še ni mogoč priklop na širokopasovno omrežje. To velja tudi za občino Zagorje ob Savi, zato se bodo v sklopu projekta RUNE (Rural Network Project), ki ga v Sloveniji izvaja podjetje RUNE Enia d.o.o., prihodnji mesec lotili gradnje primarne trase optičnega omrežja. V praksi to pomeni, da bodo skopali jarke in položili mikrocevi, v katere bodo kasneje vpihnjeni optični kabli, ali pa bodo optične kable speljali po zraku, kjer obstoječa infrastruktura to omogoča. Najprej se bodo dela začela na relaciji Izlake – Kandrše, v roku nekaj mesecev pa še v drugih delih občine. Po zaključenih delih na primarnem delu omrežja bodo začeli na omrežje priključevati gospodinjstva in pravne osebe, ki bodo predhodno naročili optični priključek. Uporabniki omrežja Rune bodo imeli možnost hitrosti prenosa do 10 gigabitov na sekundo, izbira ponudnika pa bo prepuščena izbiri posameznika. Gospodinjstva, ki so uvrščena na seznam izgradnje, so že prejela pošto z obrazcem, s katerim lahko naročijo optični priključek Rune.
Na Občini Zagorje računajo, da bo projekt zaključen še letos. Primarni del trase bo gradilo podjetje Kabelnet, ki ima s tovrstno gradnjo dolgoletne izkušnje. Vrednost naložbe, s katero bodo na območju občine Zagorje zgradili okoli 70 kilometrov širokopasovnega omrežja, je ocenjena na 5 milijonov evrov.
To so zasebna sredstva, ki so zavarovana s poroštvi EU (Sklad CEBF). Lokacije belih lis, ki niso vključene v projekt RUNE, pa naj bi se pokrile s širokopasovnim omrežjem, s podporo nepovratnih sredstev EU in Ministrstva za javno upravo (GOŠO 5, JR je bil objavljen 19. 3. 2021).
Ob robu obiska zasavskega Centra za regijsko obveščanje je na povabilo župana Občine Zagorje ob Savi Matjaža Švagana predsednik RS Borut Pahor danes obiskal Zdravstveni dom Zagorje.
Župan Matjaž Švagan je ob prisotnosti predstavnikov zagorskih gasilcev in občinskega štaba Civilne zaščite predsedniku poudaril pomembnost sodelovanja vseh naštetih v soočanju s koronavirusno boleznijo v Zagorju. Predsednik Pahor si je ogledal cepilni center zagorskega zdravstvenega doma. Ob tem mu je direktorica osrednje zagorske zdravstvene institucije Saša Bajda predstavila nekaj podatkov v zvezi s cepljenjem proti koronavirusu v Zagorju. Med drugim je poudarila, da se zdravstveni dom strogo drži nacionalne strategije cepljenja, zato v Zagorju trenutno še vedno cepijo prebivalce, ki so stari nad 75 let. V petek bodo cepili zaposlene v zagorskih vzgojno varstvenih zavodih. S tem se bo odstotek prebivalcev v občini Zagorje, ki so cepljeni z enim ali celo dvema odmerkoma cepiv, približal številki 20. Direktorica Saša Bajda računa, da bo do junija, če bo dobava cepiv potekala po načrtih, cepljenih okoli 60 odstotkov prebivalcev Zagorja.
Predsednik Pahor se je ob tem zahvalil vsem delavcem za njihovo požrtvovalno delo tako v običajnih kot tudi v korona časih.
V Trbovljah je predsednika RS pozdravila županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič ter predstavniki regijskega štaba Civilne zaščite Zasavje, ki so mu predstavili naloge in dejavnosti, ki so v zadnjem letu postali del njihovega vsakdana. Obiskal pa je tudi Gasilski dom Trbovlje, Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje ter Splošno bolnišnico Trbovlje, ki je ena izmed covidnih bolnišnic v Sloveniji.
Borut Pahor, predsednik RS se je vsem predstavnikom štabov civilne zaščite in zdravstvenim delavcem ter zaposlenim v Domu upokojencev Franc Salamon zahvalil za njihovo požrtvovalno delo in nesebično pomoč pri boju z novim koronavirus.
Županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič pa je izpostavila, da so vsi sistemi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa v Trbovljah v prvem in drugem valu očitno odlično sodelovali in delovali, saj, da je trboveljski dom upokojencev eden izmed redkih v Sloveniji, kjer niso zabeležili smrti oskrbovancev zaradi bolezni covid-19.
Obisk predsednika RS v Zasavju je del obiskov vseh regijskih štabov civilne zaščite po Sloveniji ter njegove seznanitve s stanjem in posebnimi napori pripadnikov civilne zaščite v posameznih regijah.
Popolna zapora glavne ceste G2-108/1186 Hrastnik – Zidani Most, na odseku Hrastnik – Zidani Most
Na osnovi Zakona o cestah (Ur. list RS št. 109/2010) vas obveščamo, da bo zaradi izvedbe geoloških raziskav popolna zapora glavne ceste G2-108/1186 Hrastnik – Zidani Most, od km 1.720 do km 1.865 in km 3,420 do km 4,440, na odseku Hrastnik – Zidani Most dva (2) dni v navedenem odseku. Popolna zapora bo od ponedeljka, 29. 3., od 6.00 do petka, 9. 4., do 20.00. Zapora bo ves čas, prevoz čez zaporo ne bo mogoč niti za intervencijska vozila. Obvoz v času popolne zapore bo potekal na relaciji Hrastnik – Marno – Rimske Toplice – Zidani Most ter obratno in bo označen z ustrezno cestno prometno signalizacijo.
Popolna zapora lokalne ceste LK 123140 Cesta 1. Maja – vrtec Novi, odsek 123141 (Novi Log 7, 7a, 7b)
Obveščamo vas, da bo popolna zapora lokalne ceste LK 123140 CESTA 1. MAJA – VRTEC NOVI, odsek 123141 Cesta 1. Maja – vrtec Novi (Novi Log 7, 7a, 7b). Popolna zapora bo izvedena v sredo, 24. 3. 2021, od 9. do 11. ure. Obvoz bo zagotovljen po lokalni cesti LZ 123311 ABCDE-Novi Log-Prapretno. Prebivalce in ostale uporabnike navedene ceste prosimo za razumevanje.
Hrastnik, 23. 3. – Občino Hrastnik je danes obiskal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Namen uradnega obiska je bil za hrastniško občino zgodovinskega pomena, saj je bilo prav v Hrastniku danes podpisano prvo tovrstno pismo o nameri za gradnjo domov starejših. Svoj podpis k sporazumu sta dodala tudi župan občine Hrastnik Marko Funkl in direktor Doma starejših Hrastnik Drago Kopušar. Gre za pomemben korak pri gradnji novega doma.
Za občino Hrastnik se je danes zgodil eden pomembnejših trenutkov zadnjih dvajsetih let – minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, župan občine Hrastnik Marko Funkl in direktor Doma starejših Hrastnik Drago Kopušar so podpisali pismo o nameri za izgradnjo doma starejših na Leši. Gre za prvo izmed pisem o nameri za gradnjo domov starejših v Sloveniji, ki jih do leta 2023 želi zgraditi vlada.
»Ni naključje, da prvo izmed pisem o nameri za gradnjo domov starejših z državnimi investicijami podpisujemo ravno v Hrastniku. Hrastnik je med epidemijo preživel težke čase in prav med epidemijo se je toliko bolj pokazalo, da je stavba trenutnega doma neprimerna,« je ob podpisu dejal minister Cigler Kralj. Po njegovih besedah so si na ministrstvu postavili jasne prioritete in med te na najvišje mesto postavili oskrbo starejših. »Danes s podpisi na tem dokumentu potrjujemo in se zavezujemo, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da čim prej pomagamo Hrastniku in da čim prej zagotovimo boljši standard oskrbe starejših,« je dodal Cigler Kralj in se ob tem za partnerstvo zahvalil tudi županu, direktorju doma in poslancu Ivanu Hršaku.
Da bi oskrba starejših morala biti prioriteta vsake vlade, meni tudi župan občine Hrastnik Marko Funkl, ki se je ministru zahvalil za podpisano zavezo, saj je prepričan, da je nov dom za naše najstarejše občane korak v pravo smer.
»Podpis namere za gradnjo doma starejših občanov na Leši je izjemno pomemben dogodek za zgodovino našega kraja, kot tudi Slovenije. Zaslužnih za ta korak je ogromno, v prvi vrsti se ob tej priložnosti zahvaljujem pristojnemu ministru, ki daje pomembno sporočilo, da je skrb za starejše izjemnega pomena in da je po številnih ministrih in ministricah za delo v preteklih dvajsetih letih, minister Cigler Kralj najbolj konkreten v svojih prizadevanjih,« je dejal župan Marko Funkl.
Občina Hrastnik je v preteklem letu od RTH že odkupila zemljišča na Leši, kjer je predvidena gradnja doma, skupaj z direktorjem doma pa pristopila k izdelavi dokumenta identifikacije investicijskega projekta ter k pripravi idejne zasnove. »V teku je tudi priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta ter dokumentacija za pripravo gradbenega dovoljenja. Celotna dokumentacija bo zaključena do marca 2022, do takrat pa mora RTH urediti tudi del zapiralnih del, ki zajemajo tudi cesto do lokacije gradnje novega doma. Pred samo gradnjo mora občina preseliti tudi vrtičkarje na tem območju. Glede na načrtovano črpanje sredstev iz sklada ReactEU, naj bi bil dom zgrajen do 2023,« je o časovnici izgradnje doma povedal hrastniški župan.
Da gre za zgodovinski trenutek meni tudi direktor Doma starejših Hrastnik Drago Kopušar. »Končno bomo v Hrastniku, v neki časovnici, ki je bila nakazana, dobili namensko grajen dom, ki bo izpolnjeval vse potrebne pogoje, sploh pa pogoje, ki si jih ljudje pri vsakodnevnem življenju v domu zaslužijo, ter da bodo zaposleni lažje opravljali svoje delo. V novem domu bodo le eno- in dvoposteljne sobe z lastnimi kopalnicami, zunanje površine bodo oskrbovancem omogočale sprehod in posedanje na soncu, za svojce bodo narejena parkirišča … Verjamem, da bo nov dom ponudil osnovo – zadovoljno življenje.«
Pomemben del zaslug, da je do današnjega podpisa prišlo, gre hrastniškemu poslancu Ivanu Hršaku, ki si skupaj z županom in direktorjem doma že dlje časa prizadeva za izgradnjo novega doma. »Izjemno sem vesel – verjamem, da tudi vsi Hrastničani in Hrastničanke -, da bo v najkrajšem možnem času zgrajen dom, kakršnega si tudi zaslužimo,« je ob podpisu povedal poslanec Hršak.
