Televizija ETV HD bo od 1.1.2026 naprej prenehala z oddajanjem signala preko kabelskih omrežij, bodoče vsebine pa bodo objavljene na obstoječem YouTube kanalu in spletnem portalu.
Objavljen je javni razpis za oddajo tržnih stanovanj z javnim zbiranjem ponudb v najem. Predmet oddaje sta dve stanovanji, ki se nahajata na naslovih Trg revolucije 2 a (v 12. nadstropju) in Obrtniška cesta 8 (v kletni etaži). Rok za zbiranje ponudb je do vključno 31. maja do 11. ure.
Stanovanji, v izmeri 59,64 m2 in 53,18 m2 , imata določeni izklicni najemnini v višini 300,52 EUR in 243,33 EUR. Ponudbe morajo ponudniki predložiti v zaprti kuverti do 31. maja do 11. ure, odpiranje ponudb bo še isti dan, ob 16. uri. Upoštevane bodo samo pravočasne in popolne ponudbe ter ponudbene najemnine, ki bodo enake ali višje od izklicne najemnine.
Več na spletni strani Občine Trbovlje na spodnji povezavi.
Občina Hrastnik je skupaj z Javnim zavodom za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik (KRC Hrastnik) s projektom Pumptrack Hrastnik uspešno kandidirala na Javnem razpisu Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi v letih 2023 in 2024 ter pridobila sredstva v višini 29.780 evrov. V prihodnje bomo aktivno iskali tudi druge dodatne vire financiranja.
S postavitvijo pumptrack poligona oziroma koloparka – utrjene krožne poti z grbinami in ovinki za vožnjo s kolesi vseh vrst, rolerji, skiroji in rolkami – v bližini teniškega igrišča bomo občankam in občanom omogočili aktivnosti v naravi, povezane s športom, rekreacijo, vzgojo, izobraževanjem ter promocijo zdravega in aktivnega življenjskega sloga. Osnovne šole bodo lahko na poligonu izvajale športne dneve in druge športne aktivnosti, prav tako pa bo namenjen vsem drugim uporabnikom za aktivno preživljanje prostega časa in druženje v naravi.
»Gre za cenovno dostopno ureditev zunanje površine, ki ne zahteva visokih stroškov vzdrževanja in obratovanja, dostopna pa je široki množici občanov. S tem projektom bomo občanom še dodatno približali šport, hkrati pa naredili korak naprej v športni in turistični ponudbi ter infrastrukturnem razvoju občine,« je glavne razloge za kandidaturo na razpisu Fundacije za šport povzela Suzana Venko, strokovna sodelavka na oddelku za družbene dejavnosti in splošne zadeve.
Razlog za uresničitev izgradnje pumptrack poligona v Hrastniku je tako predvsem v nudenju prebivalcem občine in zasavske regije poligon, namenjen tako mlajšim kot starejšim, ki se želijo preizkusiti, kako spretni so na svojih voznih pripomočkih, krepiti sposobnost obvladovanja ravnotežja in koordinacije, hkrati pa je to odličen prostor za druženje, zabavo in šport.
Na Občini Hrastnik smo prepričani, da bo projekt pozitivno vplival tudi na širitev kolesarskega turizma v regiji, ki je več kot primerna za razvoj tovrstne dejavnosti, ter pospešil nastajanje novih turističnih produktov v tem okolju in povezovanje s ponudniki podobnih vsebin z drugih področij.
Zaradi nadpovprečnih padavin v aprilu in maju, je letos zemlja že dodobra namočena, zato je nevarnost proženja plazov že velika. Še posebno je treba paziti na področjih, ki so v preteklosti že plazila, niso pa se ustrezno sanirala, ker so se razmere same od sebe umirile.
Tako smo danes opazili plaz ob cesti iz Zagorja čez Ruardi, kjer je pred časom zemlja že zasula cestišče. Cesta je za enkrat še normalno prevozna, vendar previdnost ne bo odveč.
Če ne bomo z ukrepi zaščitili našega gospodarstva, bomo na letnem nivoju izgubili prek ene milijarde dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov, je bila ključna ugotovitev včerajšnje okrogle mize v CD, na kateri so gospodarstveniki ponovno opozorili na nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva na globalnem trgu. Med razlogi so izpostavili previsoke cene električne energije in zahtevali primerljive ukrepe soočanja z energetsko krizo kot v drugih državah EU.
Po besedah ekonomista dr. Igorja Mastena z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani imamo v Sloveniji še vedno inflacijo nad 9 %. Študije kažejo, da so povprečni roki povratka k inflacijskim ciljem dolgi od 4 do 5 let, je izpostavil Masten. »Če sklepamo iz zgodovine, potem lahko povratek na stare ravni pričakujemo okoli leta 2027,« je dejal Masten in dodal, da je na trgu še vedno prisotno podcenjevanje te ugotovitve. Če temu dodamo pritiske s trga dela, imamo zaokrožen nabor dejavnikov, ki prispevajo k ohranjanju visoke inflacije. »Nismo še imeli tako velikega razkoraka med pričakovanji trga in zavezami oziroma ukrepi centralnih bank na drugi strani,« je dejal Masten.
Po navedbah dr. Mojmirja Mraka z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ta trenutek prihaja do dramatičnih sprememb pri instrumentu, ki ga v Evropi poznamo pod pojmom državne pomoči. Kitajska in ZDA gredo z velikimi vložki v gospodarstvo, v Evropi pa imamo s tem moralne težave, je prepričan Mrak, saj na enotnem evropskem trgu državne pomoči niso neomejene. V času globalizacije so bili ključni elementi razvoja gospodarstva gospodarskega značaja, danes pa ključni dejavniki niso več samo gospodarski, ampak so širši. Mrak je trenutne razmere ponazoril tudi s primerom Kitajske, ki državne pomoči razume po svoje, drugače kot zahod. Evropa bo morala spremeniti sistem državnih pomoči in ga zrahljati.
Po podatkih GZS se je v obdobju od oktobra lani do marca letos industrijska proizvodnja skrčila v 10 od 24 predelovalnih dejavnostih. Več kot 10-odstotni padec proizvodnje so zabeležili v papirni industriji (-18 %), proizvodnji kemičnih izdelkov (-17 %), kovin (-11 %), pohištva (-11 %) ter obdelavi in predelavi lesa (-11 %). Alarmanten je podatek, da predstavljajo dejavnosti, ki so v zadnjega pol leta beležile padce industrijske proizvodnje višje od 5 %, skupaj skoraj 40 % celotne industrijske proizvodnje.
Ohlajanje je opazno tudi v trgovini. Po izračunih TZS na osnovi podatkov Sursa je od zadnjega četrtletja lani viden znaten padec realnih prihodkov glede na enako obdobje predhodnega leta v nekaterih kategorijah trgovine. V trgovini na drobno je realni prihodek marca letos v primerjavi z lanskim letom padel za 12,8 %, v trgovini na drobno brez motornih goriv za 9,3 %, v trgovini na drobno z živili za 8,3 % in trgovini na drobno z neživili za 11,1 %. Padci so vidni tudi v letošnjem tromesečju 2023 v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Na okrogli mizi so svoja videnja predstavili gospodarstveniki.
“Počasi vrag jemlje šalo,” pravi Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, ki izpostavlja, da podjetja predvsem v industrijskih dejavnostih že čutijo zaskrbljujoče znižan obseg naročil. Dodaja, da “če smo skozi zadnji kvartal zgubljali pozicijo na globalnem tržišču, konkurenčnost v drugem kvartalu zgubljamo tudi na evropskem nivoju.” Po Drobničevih besedah imajo vedno manj vzvodov v svojih rokah. “Drugi krojijo okoliščine, zlasti na začetku vrednostnih verig,” je bil jasen in nadalje: “Ali bomo protekcionistično pristopili in po vzoru drugih držav zaščitili to industrijo tudi v Sloveniji, ali bomo pač sprejeli odločitev, da te industrije ne bo več?« Komentiral je tudi razliko v pogojih pri cenah energentov med evropskimi državami (na primer Nemčija je uvedla kapico na ceno energentov tudi za velika in energetsko intenzivna podjetja). Meni, da slovenska energetsko intenzivna industrija, kjer je delež energentov v lastni ceni proizvodnje relativno velik, tudi z lastno inovativnostjo in visoko energetsko učinkovitostjo ne more eliminirati te razlike. Posledično te industrije ne bo več.
MatjažČemažar, direktor Domela, je potrdil, da Evropa globalno in Slovenija znotraj EU zgubljata na konkurenčnosti. Domel je proizvajalec elektromotorjev in ti so sestavljeni iz določenih delov. Na primer magnete, čeprav smo proizvodnjo povsem prepustili nadzoru Kitajske. Potrebujemo tudi baker, vendar je predelava v EU dražja kot na Kitajskem. Tudi proizvodnjo primarnega aluminija smo v Sloveniji opustili in ga uvažamo. Železo in jeklo pa sta, zaradi energetsko intenzivne panoge in visokih cen energije dvakrat dražja v EU kot na Kitajskem.
Kot je pojasnil David Kovačič, direktor družbe Spar Slovenija d.o.o., trgovcem naraščajo stroški dela ter gradbeni, logistični in stroški energije. »Lani smo še lahko absorbirali stroške, da jih nismo prelili v cene, letos tega ne moremo več.« Upad trgovine na drobno je po besedah Kovačiča tudi posledica dviga drugih osnovnih stroškov. Slabša se razpoloženje potrošnikov, kar se že odraža tudi v upadu realnih prihodkov.
AlešPulko, direktor Pulko Ventili Ruše, se strinja, da bo izgubljena konkurenčnost v prihodnosti velika težava – tudi v segmentu mikro in malih podjetij, ki so vezana na velika podjetja kot dobavitelji. Pogosto so tudi (preveč) navezana na nemško tržišče. Z zamikom čutijo posledice znižanih naročil, s katerimi se že soočajo velika podjetja. Tudi MSP, ki imamo sicer regulirano ceno elektrike, plačujejo več kot v Nemčiji. Cena je po njegovih besedah nižja tudi na Hrvaškem.
ToniBalažič, direktor Panvite, je poleg višjih cen energentov kot v tujini izpostavil tudi problematiko višjih stroškov dela. Tako na primer hrvaški zaposleni ob primerljivi bruto plači prejme okvirno za 15 odstotkov višjo neto plačo. Vprašanje konkurenčnosti je vprašanje horizontalnega pristopa. Zato je po njegovem prepričanju potreben dogovor na ravni države.
Minister Bojan Kumer se je odzval na razpravo gospodarstvenikov. Orisal je situacijo na področju cen energentov v lanskem letu in se zavzel za učinkovitost nadaljnjega dialoga. Dodal je: »Gospodarstvo so bila vedno pljuča razvoja in ta pljuča je treba napolniti s kisikom.«
Tibor Šimonka, predsednik GZS, je pozval k oblikovanju konsenza o pomenu industriji, ki jo je potrebno nujno zaščititi. Ukrepi morajo biti sprejeti takoj, sicer bodo jeseni padci industrijske proizvodnje še bistveno izrazitejši.
Mariča Lah, predsednica TZS, se je vprašala, »ali bomo v bodoče še siti. Niti ta niti prejšnja vlada se namreč ne ukvarja s prehransko varnostjo.« Podvomila je tudi v pravilnost ekonomskih politik, ki jih vodi država. Monitoring državnih institucij se namreč izvaja izključno na maloprodajnih cenah. To gre v smeri uničenja vseh v verigi, od kmeta do trgovca in vseh vmes.
Marko Lotrič, predsednik ZDOPS, je današnji dogodek označil kot klic na pomoč, kako naj gospodarstvo preživi. Ugotavlja, da vse napovedane reforme predvidevajo zgolj dodatne obremenitve gospodarstva, ne pa ukrepov, ki bi mu omogočili, da bi »lažje dihalo«. Tudi sam je pozval k čim prejšnji izgradnji JEK2, saj samo od sonca in vetra ne moremo živiti.
Predsednik OZS Blaž Cvar želi poglobljen dialog z vlado. Odprtih je namreč veliko vprašanj. Energetika je le eno, seveda bolj pereče. Ampak pogovoriti se je treba tudi o obremenitvah gospodarstva, ki so že zdaj nad povprečjem EU, in poskrbeti za kadre, kar je prav tako pereč problem.
Marjan Trobiš, predsednik ZDS, je izpostavil, da gospodarstvo dejansko ni konkurenčno in ga je treba razumeti kot vir dohodka, ne pa kot breme.
Dogodek z naslovom “Bo slovensko gospodarstvo preživelo energetsko krizo?” so organizirali Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
Danes, 15. maja 2023, je župan Občine Moravče dr. Milan Balažic v Moravčah znova obiskal gradbišče nove šole in športne dvorane. Ob ogledu nove velike športne dvorane, spremljevalne telovadnice, novih razredov, kabinetov, zbornice in kuhinje je izrazil svoje zadovoljstvo in gradbince podjetja VG5 pozval, naj v pospešenem tempu dokončajo projekt. Ti so mu zagotovili, da bodo vsa dela na novem delu šole, športne dvorane, novemu zunanjemu igrišču in okolici predvidoma končana do sredine prihodnjega meseca. Potem sledi še energijska prenova starega dela šole z novo izolacijsko fasado, streho in okni. Župan je ob zaključku ogleda povedal, da je odprtje celotnega novega in prenovljenega šolskega kompleksa predvidena 1. septembra letos, tako da bodo učenke in učenci kmalu deležni opremljenosti in udobja ene najsodobnejših šol v naši državi.
V soboto, 27. maja 2023 bo v Litiji tradicionalni, že deseti, Litijski tek – največja rekreativna prireditev v občini Litija. Litijski tek organizira Javni zavod za kulturo mladino in šport Litija kot eno osrednjih prireditev ob prazniku Občine Litija. Začetek prireditve bo ob 8:30 na štartno-ciljni ravnini v starem mestnem jedru Litije na Valvazorjevem trgu.
Tokratni Litijski tek bo potekal v različnih kategorijah in razdaljah od centra Litije po slikoviti naravi ob reki Savi proti Pogoniku in nazaj. Dolžina proge bo odvisna od kategorije, od 200 metrov (promocijski tek predšolskih otrok) pa vse do 10 kilometrov za bolj izkušene tekače. Organiziran bo tudi tek za osnovnošolce. Ti bodo v različnih kategorijah tekli na razdaljah od 400 do 1000 metrov, srednješolci pa na razdalji 3600 metrov. Organiziran je tudi skupinski tek ekip na razdalji 5600 metrov. Osrednji dogodek dneva bo tek na 10 kilometrov za vse starostne kategorije. Vsi udeleženci teka dobijo praktično nagrado, najboljši prejmejo medalje, najboljša ekipa in šola pa tudi prehodni občinski pokal Litijskega teka.
Idilična trasa ob brežini reke Save
Na uradni spletni strani litijskitek.si si lahko ogledate predstavitveni video trase teka in foto utrinke preteklih tekov. Trasa teka bo enaka kot v preteklih letih. Cesta med Litijo in Pogonikom je popolnoma obnovljena in nudi tekačem še več spodbude in ugodja med tekom.
Tekaški program
8.30 tek na 10 km,
Moški – st. kategorije: do 30 let, od 31 do 45 let, od 46 do 60 let, od 61 let in starejši,
Ženske – st. kategorije: do 30 let, od 31 do 45 let, od 46 do 60 let, od 61 let in starejše;
8.40 ekipni tek za prehodni občinski pokal, 5,6 km in posamični tek srednješolcev na 3,6 km;
10.30 promocijski družinski tek predšolskih otrok s starši, 200 m;
10.55 šolski rekreacijski tek, I. triada, 400 m; DEČKI
11.05 šolski rekreacijski tek, I. triada, 400 m; DEKLICE
11.15 šolski ekipni tek za prehodni občinski pokal in posamični tek osnovnošolcev, II. triada, 1000 m; DEČKI
11.25 šolski ekipni tek za prehodni občinski pokal in posamični tek osnovnošolcev, II. triada, 1000 m; DEKLICE
11.35 šolski ekipni tek za prehodni občinski pokal in posamični tek osnovnošolcev, III. triada, 1000 m; DEČKI
11.45 šolski ekipni tek za prehodni občinski pokal in posamični tek osnovnošolcev, III. triada, 1000 m; DEKLICE
12.00 8. Tajin tek, 1000 m.
Informacije o trasi posamezne kategorije in ostale informacije so dosegljive na spletni strani sport.zkms-litija.si
V aprilu in maju bodo po vrtcih in šolah po občini in okolici potekali teki otrok in mladine. O terminih tekov boste obveščeni s strani vzgojiteljev in pedagogov. Startnine ni. Vsak tekač prejme medaljo ali praktično darilo.
Prijave na tek na 10 kilometrov, ekipni tek, tek osnovnošolcev in srednješolcev sprejemamo do 19.5.2023 na spletni strani litijskitek.si. Možne so tudi prijave na dan tekmovanja med 7.00 in 8.00. Prijave na tek predšolskih otrok in učencev prve triade niso potrebne. Za večino tekačev je udeležba na teku brezplačna – vse informacije na spletni strani litijskitek.si.
Podelitve medalj za jutranje teke bodo ob 10.15 uri, za ostale pa ob 12.15.
Bogat spremljevalni program
Vzdušje na dogodku bodo soustvarjali plesalci in plesalke Športnega društva NLP, ki bodo izvedli plesno točko pred vsakim posameznim štartom. Poleg njih bodo – kot vselej doslej – glasne tudi navijaške skupine ekip društev, zavodov in podjetij. Na prireditvenem prostoru v starem mestnem jedru Litije bo poskrbljeno tudi za dodatno ponudbo. Na stojnicah se bodo predstavili različni ponudniki izdelkov in storitev, povezanih s tekom in zdravim načinom življenja. Za slednjega boste lahko poskrbeli tudi tako, da si boste na stojnici Društva diabetikov Litija in Šmartno pri Litiji izmerili krvni sladkor in vsebnost kisika v krvi.
Tekaški dogodki za najmlajše
V mesecu maju in juniju bodo v okolici šol in vrtcev v Litiji in Šmartnem pri Litiji potekal razširjeni program Litijskega teka – tekaška tekmovanja otrok in mladih. Na njih bo ponovno sodelovalo več kot 2.000 udeležencev. Tekaški dogodki ob šolah in vrtcih so bili prvič izvedeni v letu 2021, ko čas epidemije ni dopuščal organizacije javnega dogodka z osrednjim tekom. Tekmovanja na šolah in po vrtcih so se izkazala kot odličen vzvod popularizacije rekreativne vadbe v naravi, ki postaja vedno bolj pomembna za vse generacije, zlasti pa za otroke in mladino. Cilj Litijskega teka 2023 je ponovno združiti športne navdušence v zdravem rekreativnem duhu. Za letošnjo 10. izvedbo teka organizatorji pričakujejo veliko število prijavljenih. Upajo tudi na spodbudne vremenske razmere.
Včeraj, 10. maja 2023, je Občinski svet Občine Moravče na predlog župana dr. Milana Balažica po štiriletnem prizadevanju s kvalificirano dvotretjinsko večino sprejel Statut Občine Moravče in Poslovnik Občinskega sveta. Oba sodobna dokumenta bosta županu, občinski upravi in Občinskemu svetu omogočila bolj učinkovito vodenje in upravljanje Občine.
Posnetek celotne seje si boste lahko ogledali na sporedu televizije ETV v naslednjem tednu.
Včeraj je na Občini Trbovlje potekal sestanek s predstavniki vseh športnih društev, zvez, klubov, organizacij ter Zavoda za mladino in šport Trbovlje. Župan je sestanek sklical z namenom, da se z njimi pogovori ne samo o športni viziji v naslednjih letih, ampak tudi o konkretnih projektih in spremembah, ki bodo trboveljski šport zopet popeljale na pot uspeha.
Govorili so o drugačnemu odnosu občine do društev, o večji podpori lokalne skupnosti športu in povečanju finančnih sredstev, namenjenih športni dejavnosti. V iskreni in odprti debati so se dotaknili nekaterih najbolj perečih vprašanj, zadreg in izzivov, s katerimi se soočajo športna društva in organizacije.
Občina Trbovlje bo vzpostavila veliko bolj tvorno sodelovanje z vsemi akterji s tega področja, kot doslej. Dogovorili so se, da bodo operativna srečanja postala stalnica, vizijo športa pa bomo snovali skupaj.
Danes, 9. maja 2023, so se na gradu Tuštanj srečali župani petih občin: Domžal (mag. Renata Kosec), Lukovice (mag. Olga Vrankar), Mengša (Bogo Ropotar), Moravč (dr. Milan Balažic) in Trzina (Peter Ložar). V ospredju sta bili dve temi: politika cen skupnega Javnega komunalnega podjetja Prodnik in gradnja novega Zdravstvenega centra v Domžalah. Glede cen komunalnih storitev so se župani na predlog direktorja JKP Prodnik Marka Faturja dogovorili, da bo jeseni prišlo do minimalnega zvišanja cen, ki je nujno zaradi inflacije, dviga cen energije in zagotavljanja stabilnega poslovanja podjetja v prihodnje. Vsi župani so tudi podprli predlog županje Domžal mag. Renate Kosec, da se prične s projektom gradnje novega Zdravstvenega centra v Domžalah na novi lokaciji. Vse župane je po uradnem delu sestanka gostitelj, župan Občine Moravče dr. Milan Balažic, v gradu zadržal še na kratkem sproščenem druženju.
Dela v sklopu urejanja šolskega dvorišča in postavitve učilnice na prostem pri Osnovni šoli Ivana Skvarče v Zagorju, ki so potekala od konca februarja, so večinoma zaključena, dvorišče pa je urejeno kot večnamenski prostor, ki bo uporaben različnim uporabnikom in starostnim skupinam.
Kot smo že poročali, je bila šola s partnerjema, JP Komunala Zagorje in Društvom trajne energetike Zagorje, s projektom urejanja šolskega dvorišča in postavitve šolske učilnice na prostem, uspešna na 5. javnem pozivu za izbor CLLD operacij, financiranih iz sredstev EKSRP na območju Partnerstva LAS Zasavje. Za naložbo, katere ocenjena vrednost znaša dobrih 135.000 evrov (z vključenim DDV), bodo iz naslova poziva dobili 50.000 evrov, 60.000 evrov bo zagotovil občinski proračun, preostanek denarja pa bodo zagotovili nosilec projekta in oba partnerja.
V Skvarčevi šoli so v soboto dvorišče že pokazali okoli 500 obiskovalcem, ki so prišli iz vse Slovenije. Gostili so namreč 45. državno tekmovanje mladih čebelarjev, ki so se pomerili v znanju s področja čebelarstva. Šola je prireditev skrbno organizirala v sodelovanju z Občino Zagorje ob Savi, Čebelarsko zvezo Slovenije in Čebelarskim društvom Zagorje ob Savi.
Zbrane sta nagovorila ravnateljica šole Kristina Renko in župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan. Po tekmovalnem delu so za goste pripravili številne dejavnosti. Pri tem so poleg ustvarjalnih in domiselnih učiteljev svoje aktivnosti predstavili v Kinološkem društvu Zagorje ob Savi, gasilci PGD Zagorje-mesto so razkazali svoje vozilo znamke Tatra, članice Društva za zdravilne rastline Zasavje pa so imele delavnico, polno dišav, semen, rastlin in kreativnosti. Starejši tekmovalci so šli na novi tematski pohod Po kolmastih stopinjah.
Gostom pa so z veseljem pokazali tudi novo urejeno učilnico, ki je poslikana v van Goghovem slogu in povezuje zunanji in notranji svet. Ali, kot pravi ravnateljica Kristina Renko: »V šolo smo pripeljali naravo in to na umetniški način. Izhajamo iz ideje, da sta v prostoru, kjer se dobro počutijo učenci in učitelji, učenje in poučevanje prijetnejša in posledično bolj učinkovita. Šola je v zadnjih letih postala barvita, s kotički, senzorno tablo, didaktičnimi poslikavami, … in prav vesela sem, da je temu tako. Temu sledimo na vseh treh lokacijah.«
Šola je poskrbela tudi za okusno kosilo, nato pa je sledila sklepna prireditev, ki jo je povezovala učiteljica Nina Jelen. Na njej je zbrane pozdravil predsednik ČZS Boštjan Noč, ki je na prireditev prišel s pohodniki čebelarskega pohoda iz Lukovice, nekaj besed pa je zbranim namenil tudi predstavnik Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Matjaž Barič.
Sledil je slovesnejši del prireditve, in sicer podpis ekolistin. Poleg generalnega koordiratorja Ekošole Gregorja Cerarja, ki je tudi nagovoril prisotne, so ekolistino podpisali ravnateljica, zagorski župan in predstavniki učiteljev, učencev, staršev ter krajevnih skupnosti. Za kulturni program so poskrbeli šolski pevski zbori, natančneje Šentjurčki, Češminčki in učenci mladinskega pevskega zbora. Za konec pa so na oder stopili še vsi učitelji in sodelavci šole, ki so s Slakovim Čebelarjem zaokrožili vseslovenski čebelarski dogodek.
