Televizija ETV HD bo od 1.1.2026 naprej prenehala z oddajanjem signala preko kabelskih omrežij, bodoče vsebine pa bodo objavljene na obstoječem YouTube kanalu in spletnem portalu.
V petek, 24. marca 2023, je Občina Moravče praznovala svoj praznik, povezan z rojstnim dnevom našega velikega Moravčana Jurija Vege. Poleg občank in občanov sta se slavnostne akademije v Kulturnem domu udeležila tudi evropska poslanka Ljudmila Novak in župan Občine Dol pri Ljubljani Željko Savič. Župan Občine Moravče dr. Milan Balažic je v svojem nagovoru orisal to, kar je imenoval Slava doline Moravške: nanizal je ključne dogodke 14. stoletij dolge moravške zgodovine od naselitve Slovanov, krščanstva, protestantizma, gradov in mlinov, turških vpadov in francoske zasedbe, začetkov šolstva, zdravilstva, rudarstva, vznika bogate kulturne dediščine, obeh svetovnih vojn in časa slovenske osamosvojitve s ponovnim nastankom samostojne občine. Prav letos je 170 let od prvega izvoljenega moravškega župana in 120 let prvega telegrafa.
V nadaljevanju je župan zaslužnim občankam in občanom podelil visoka občinska priznanja: častni občan je postal župnik Kancijan Čižman; plaketo občine je prejel Nikolaj Capuder; prejemniki priznanj pa so Tjaša Cigula, Inge Ivartnik, Jurček Nowakk in Anže Zajc. Naslednji dan, v soboto, 25. marca 2023, se je župan dr. Milan Balažic udeležil tudi skupne svečanosti s sosednjo občino Dol pri Ljubljani v rojstnem kraju Jurija Vege Zagorici pri Moravčah.
Zaradi slabe vremenske napovedi so se v KS Rudnik-Toplice in Podkum odločili, da za jutri napovedani akciji čiščenja okolja predstavijo. Ostale krajevne skupnosti se bodo o akcijah odločale v popoldanskem času.
O novih terminih vas bomo sproti obveščali.
Predhodna novica z dne, 23.3.2023
S prebujanjem pomladi se tudi letos začenjajo tradicionalne akcije čiščenja naše okolice. V občini Zagorje bo Savi bodo prve akcije že to soboto, 25. marca 2023, ko se bodo dela lotili v krajevnih skupnostih Čemšenik, Podkum, Izlake, Mlinše-Kolovrat in Rudnik-Toplice. V ostalih krajevnih skupnostih bodo akcije organizirali aprila.
Tudi tokrat bo Občina Zagorje ob Savi udeležencem zagotovila malico, zaščitne rokavice in vrečke za odpadke, Komunala Zagorje pa bo poskrbela za odvoz odpadkov, zbranih v vrečah ob cestah in na ekoloških otokih.
Glede na prijave krajevnih skupnosti bo letos po prvih ocenah v akcijah na območju naše občine sodelovalo več kot 1000 občank in občanov, ki bodo okolico čistili po posameznih krajevnih skupnostih. Rokavice in vrečke bodo dobili na sedežih krajevnih skupnosti, organizatorji akcij po posameznih področjih pa jih lahko še vedno prevzamejo v mansardi Občine Zagorje ob Savi. Občane, ki se bodo urejanja in čiščenja brežin ob cestah in vodotokih, sprehajalnih poti, gozdnih in travnatih površin in druge okolice lotili v okviru organiziranih skupin ali pa posamično, pozivamo, naj pazijo na lastno varnost in varnost drugih udeležencev akcij.
Občina Zagorje ob Savi je bila obveščena, da bodo izvajalci obnove železniške postaje Zagorje v marcu in aprilu tudi v nočnem času opravljali gradbena dela na gradbišču železniške postaje in kamionske prevoze gradbenega materiala na začasno deponijo pri RR centru v Podvinah.
Nočna dela načrtujejo predvidoma med 24. in 27. marcem, 31. marcem in 3. aprilom, med 7. in 16. aprilom, 21. in 25. aprilom ter med 26. aprilom in 1. majem.
Občankam in občanom se zahvaljujemo za strpnost in razumevanje.
V imenu izvajalca del obveščamo, da bo zaradi sanacije zidu ob objektu na Partizanski cesti od 23. marca do 12. aprila 2023 veljala popolna zapora Partizanske ceste od priključka male Keršičeve do priključka na regionalno cesto. Obvoz bo urejen na relaciji Novi dom – Pod gozdom – Kešetovo. Za dostop do objektov znotraj zaprtega odseka ceste bosta urejena obvoza po cesti Trg Svobode – Novi dom (za Sparom) ter po mali Keršičevi, kjer bo v času zapore spremenjen prometni režim na način, da bo enosmerna cesta potekala od Tržnice proti Osnovni šoli Tončke Čeč in ne v obratni smeri (od Osnovne šole Tončke Čeč proti Tržnici), kot je bilo s prometno signalizacijo urejeno do sedaj.
Po zaključku sanacije bo prometni režim na vseh cestnih odsekih vzpostavljen v prvotno stanje.
V imenu izvajalca del se zahvaljujemo se za razumevanje.
Občina Zagorje ob Savi je v mestnem središču, ob glavni cesti med krožiščem in Sparom, danes na ogled postavila novo ulično razstavo fotografij. Tokrat gre za razstavo različnih fotografij, ki prikazujejo življenje in delo dr. Janeza Drnovška.
Razstava je postavljena ob 15. obletnici smrti častnega občana Občine Zagorje ob Savi, ki je otroštvo in del mladosti preživel v Kisovcu. Avtor večine fotografij, ki so na ogled, je Srdjan Živulović, dobitnik Pulitzerjeve nagrade za fotografijo, nekaj fotografij pa je prispevala fotografinja Tina Kosec.
Dr. Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Na prvih svobodnih demokratičnih volitvah, aprila 1989, je bil izvoljen za slovenskega predstavnika v kolektivnem predsedstvu nekdanje Jugoslavije. Septembra 1989 je predsedoval Vrhu neuvrščenih v Beogradu.
V obdobju osamosvajanja Republike Slovenije je bil dr. Drnovšek glavni pogajalec med slovenskim vodstvom ter vodstvom nekdanje Jugoslavije in vrhom Jugoslovanske ljudske armade. Julija 1991 se mu je uspelo dogovoriti za dokončen umik zvezne vojske iz Slovenije. Dr. Janez Drnovšek je v Državnem zboru Republike Slovenije 22. decembra 2002 zaprisegel kot predsednik Republike Slovenije, pred tem je od leta 1992 deset let vodil Vlado Republike Slovenije.
V letu 2006 je začel z mednarodno pobudo za humanitarno akcijo Svet za Darfur, ki so jo s svojimi podpisi podprle ugledne svetovne osebnosti, prav tako je bil pobudnik projekta Sadeži družbe, katerega namen je spodbujanje prostovoljnega dela in medgeneracijskega sodelovanja. Leta 2006 je dr. Drnovšek ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj.
Umrl je 23. februarja 2008, pokopan je na pokopališču v Zagorju ob Savi.
V prihajajočih mesecih bo zaključena investicija Izvedba kolesarskih površin v Trbovljah, ki bo pomenila veliko spremembo za uporabnike koles, saj bodo le–ti varneje vključeni v promet. Investicija, ki je v večji meri financirana iz evropskih in državnih sredstev, bo povezala sever in jug mesta in bo zaključena poleti. Ker želimo, da bi jo občani koristili v največji meri in jo tudi pravilno uporabljali, jo želimo predstaviti občanom in odgovoriti na morebitna vprašanja.
Občane vabimo na dogodek TRajBimo skupaj, ki bo potekal v mestnem parku v četrtek, 30. marca 2023, od 15. ure dalje in bo športno in predvsem kolesarsko obarvan. Seznanili se boste lahko z novo kolesarsko traso, ki je trenutno v izgradnji in brezplačno preizkusili električno kolo Trajbi. Vsi, ki svoje kolo že imate, ga lahko pripeljete na brezplačno diagnostiko, vsekakor pa so dobrodošli tudi najmlajši, saj bomo poskrbeli za ustvarjalne delavnice na temo kolesarjenja in zanimive športne aktivnosti ter prigrizke. Sproščeno popoldne in dobro vzdušje bomo zagotovili mi, vas pa vabimo na klepet in druženje.
Mogoče niste vedeli, a župan Zoran Poznič v prostem času zelo rad kolesari, zato se bo dogodka z veseljem udeležil, občani pa ga boste lahko pocukali za rokav in z njim spregovorili kakšno besedo.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Celotna investicija znaša 2,262.263,78 evra; od tega predstavlja prispevek EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 1,317.731,55 evra, prispevek Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo 329.432,89 evra in lastna sredstva Občine Trbovlje 615.099,34 evra.
Posebna izdaje revije SLO, časi, kraji, ljudje v letu 2023
V prostorih Slovenske matice so danes, 17. marca, predstavili posebno izdajo revije SLO časi kraji ljudje – Znanje, upanje prihodnosti, ki se posveča slovenskemu begunskemu šolstvu.
Izdajo je uredila dr. Helena Jaklitsch, sodelovali so še Helena Janežič, mag. Iztok Petrič, Andreja Klasinc Škofljanec, Ivo Jevnikar, Jože Wakounig in Gregor Batagelj. Revijo je oblikoval Klemen Kunaver.
»Šolstvo, ki so ga dobesedno iz nič postavili na noge slovenski begunci v povojnih taboriščih v Avstriji in Italiji, je bilo po obsegu in raznovrstnosti, še posebej pa po kakovosti fenomen v povojni Evropi. Čeprav so tudi begunci drugih narodnosti znotraj svojih skupnosti v taboriščih organizirali različne šole, predvsem za osnovnošolsko mladino, in otroške vrtce, pa je slovensko begunsko šolstvo krepko izstopalo po odličnosti šol, še posebej gimnazije, in neverjetni ponudbi različnih strokovnih srednjih šol (obrtna, kmetijska, gospodinjska poklicna šola, nekaj časa celo trgovska akademija), kar so opazile zavezniške uprave,« je na predstavitvi povedala dr. Helena Jaklitsch.
Le nekaj dni po prihodu na Koroško, na Vetrinjsko polje, 22. maja 1945, so Slovenci organizirali slovensko begunsko ljudsko šolo, v katero se je vpisalo 298 otrok, pouk v slovenski begunski gimnaziji s 144 dijaki se je začel 14. junija 1945. Znotraj slovenske begunske gimnazije, ki je delovala v taborišču na Koroškem (sprva v Vetrinju, nato v Peggetzu, po preselitvi beguncev v Špitalu), so lahko dijaki izbirali med tremi različnimi smermi – klasično, meščansko in realno gimnazijo, dekleta pa so se lahko vpisala tudi na učiteljišče. Podobno je bilo znotraj slovenske begunske gimnazije, ki so jo ustanovili slovenski begunci v Monigu v Italiji, vodil pa jo je sprva Srečko Baraga, nato pa Ivan Prijatelj. Tudi tu so Slovenci posebno skrb namenjali mladim in njihovi kakovostni izobrazbi.
Dejansko so skoraj v vseh taboriščih, tako na Koroškem kot v Italiji (odvisno od strukture taboriščnikov), Slovenci ustanovili ljudske šole in otroške vrtce, posebno skrb so namenjali tudi neformalnemu izobraževanju – prek strokovnih in jezikovnih tečajev, številnih predavanj, ljudske univerze, literarnih večerov.
Ta fenomen se zdi še toliko večji, če upoštevamo, v kakšnih razmerah so omenjene šole delovale. Poleg splošnega pomanjkanja papirja, zvezkov in pisal je bila ena večjih težav pomanjkanje učbenikov, ki jih niti mladi niti učitelji ob odhodu iz domovine niso prinesli s seboj, saj so bili prepričani, da odhajajo samo za dva, morda tri tedne. Pouk je potekal v lesenih ali kovinskih barakah, prostori so bili slabo opremljeni ali celo brez opreme (stole in mize so postopno izdelali slovenski begunski obrtniki). Pozimi je bilo v njih mraz, saj niso bili ogrevani ali pa so jih ogrevali s skromno pečko, zato so pouk večkrat prekinili in telovadili, da so se ogreli. Pripomočke so si postopoma pridobili in izdelali sami. Vzrok za tako kakovostno odstopanje v primerjavi s šolstvom drugih beguncev gre zagotovo iskati v dejstvu, da je maja 1945 odšel v begunstvo tudi dobršen del slovenske prosvetne elite, ki je svoje delo za mlade znotraj taborišč opravljala z občudovanja vredno predanostjo, okrepljeno z močno vero. V profesorskem zboru slovenskih begunskih šol najdemo številne ravnatelje, srednješolske in tudi univerzitetne profesorje.
»Nikjer ni bilo ne prostora, ni bilo knjig, ne papirja, ne svinčnikov. Za učilnico samo očedili zapuščeno hišo ob taborišču in spodnji listnjak. Za klopi smo porabili vse, kar bi moglo temu namenu služiti. Za mize smo nabrali nekaj desk,« v spominih na Vetrinjsko polje piše Marko Bajuk, ravnatelj tedanje Slovenske begunske gimnazije.
Angleška komisija, ki je na Bajukovo povabilo pozneje opravila nadzor v gimnaziji v Peggetzu, je pripravila poročilo na sedmih straneh, v njem pa ni mogla skriti navdušenja nad odličnostjo te šole: »Ta zavod vzdržuje kljub velikim težavam najlepše tradicije evropske vzgoje in kulture. Je vitalnega pomena, ki v nekaterih pomenih celo nadkriljuje učence enakih zavodov v Angliji, njegov obstoj pa se zaradi razmer, v katerih deluje, lahko imenuje junaški podvig, ki zasluži vsemogoče priznanje in pomoč.«
Slovenijo je po koncu druge svetovne vojne v strahu pred maščevanjem zmagovalcev zapustilo več kot dvajset tisoč beguncev – v upanju, da se po dveh, največ treh tednih vrnejo domov. Med njimi je bilo enajst tisoč domobrancev, ki so bili konec maja 1945 vrnjeni v domovino ter zunaj sodno umorjeni, ter več kot deset tisoč civilistov, med njimi mnogo otrok in mladine. Slovenska begunska ljudska šola v taborišču Špital je redno delovala do junija 1950. 30. junija istega leta je bila uradno ukinjena slovenska begunska gimnazija. Osrednja slovenska begunska gimnazija v Italiji je delovala do začetka marca 1948, ko je večina učiteljskega zbora odšla v svet, prav tako večina slovenskih beguncev. V tem času je svoja vrata zaprla tudi ljudska šola.
IZ VSEBINE
Življenje Slovencev v taboriščih v Avstriji in Italiji
Slovenski tiski iz povojnih begunskih taborišč,
Marko Bajuk, ravnatelj Slovenske begunske gimnazije v Avstriji
Aleksander Majhen, šolski upravitelj slovenskih begunskih ljudskih šol v taboriščih v Avstriji
Ivan Prijatelj, ravnatelj slovenske begunske gimnazije v Italiji,
Več informacij: Barbara Kastelec, vodja revijalnega programa Založba Družina, Tel: + 386 1 360 28 46 E-mail: barbara.kastelec@druzina.si www.druzina.si
Občina Zagorje ob Savi je bila lani ena prvih, ki je pristopila k projektu spodbujanja sajenja medovitih dreves in rastlin. Projekt je začela Čebelarska zveza Slovenije, ki se je za spodbudo odločila zaradi pomembnosti ohranjanja opraševalcev, ki so ključni za ravnovesje v naravi in posledično za pridelavo hrane.
Čebelarska zveza bo tudi letos organizirala dan sajenja medovitih rastlin, ki bo tokrat potekal v soboto, 25. marca. Občina Zagorje ob Savi je zato že pozvala vrtce in šole, da tudi letos sodelujejo in v svoji okolici posadijo medovite rastline ali drevesa. Sadike sadnega drevja in medonosnih trajnic, ki jih bodo posadili, jim bo zagotovila Občina, prevzeli pa jih bodo lahko v drevesnici Ocepek in v vrtnariji Napret na Marnem.
Tudi letos Občina Zagorje ob Savi poziva k poznejši košnji zelenic, s katero omogočamo čebelam, da se lahko dlje hranijo na cvetočih poljih. Prav tako že nekaj let enoletnice na gredicah postopoma nadomešča z medonosnini trajnicami.
Ena od aktivnosti v zvezi s spodbujanjem sajenja medovitih rastlin je tudi darilo staršem novorojenčkov, ki od lani, poleg finančnega nadomestila in simboličnega darila, dobijo tudi bon za drevo. Prevzamejo ga lahko v EkoDrevesnici Ocepek. Drevo lahko, če imajo možnost, posadijo v spomin na rojstvo otroka, s tem pa pomagajo tudi pri ohranjanju narave in zagotavljajo hrano opraševalcem.
Zagorje, 14. marec 2023 – Gasilska zveza Slovenije je v Zagorju pripravila slovesnost ob podpisu dveh pogodb z izvajalci za gradnjo regijskih poligonov za Zasavsko in Dolenjsko gasilsko regijo. Poligon za Zasavsko regijo bo zgrajen v Zagorju, za Dolenjsko regijo pa v Žužemberku. Prireditve, ki je potekala v Weinbergerjevi hiši na Mestnem trgu v Zagorju ob Savi, so se poleg Janka Cerkvenika in Francija Petka, predsednika in poveljnika Gasilske zveze Slovenije, ter predstavnikov obeh gasilskih regij udeležili tudi Rudi Medved, državni sekretar na Ministrstvu RS za obrambo, Teodor Uranič, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, Leon Behin, v. d. direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje, Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje, in Jože Papež, župan Občine Žužemberk.
Matjaž Švagan je v nagovoru izrazil veliko spoštovanje gasilcem za vse delo, ki ga opravljajo. Pojasnil je, da je bil temeljni kamen za regijski poligon v Zagorju postavljen ob občinskem prazniku že pred dobrima dvema letoma, vendar se je začetek del zaradi spremenjenih okoliščin – Covid-19 in vojna v Ukrajini ter z njo povezana rast vseh cen – vse bolj odmikal. Zato se je v imenu vseh treh zasavskih županov zahvalil državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo Rudiju Medvedu, da je uspel iz državnega proračuna zagotoviti dodatna sredstva za izgradnjo poligonov.
Jože Papež je poudaril, da je podpis pogodbe za gradnjo regijskega poligona za Dolenjsko gasilsko regijo za Občino Žužemberk velik praznik, saj se je ta izjemno pomemben projekt vrsto let izmikal uresničitvi. Izrazil je upanje, da bo poligon po izgradnji dejansko zaživel in bo čim bolj izkoriščen.
Janko Cerkvenik je poudaril pomen dobre usposobljenosti operativnih gasilcev za vse izzive sodobnega časa in prav regijski gasilski poligoni bodo dodatno prispevali k temu. Omenil je, da so poligoni namenjeni tudi drugim službam v sistemu zaščite in reševanje ter so s tem prostor, kjer lahko različne službe izpopolnijo medsebojno sodelovanje, ki je še kako pomembno za uspešno izvajanje intervencij.
Državni sekretar Rudi Medved se dobro zaveda pomena regijskih poligonov, ki bodo zagotavljali pogoje za odlično izurjenost gasilcev, saj je ta odločilna za uspešno izvajanje vse zahtevnejših nalog gašenja in reševanja v primeru vseh vrst nesreč. Zato je v sodelovanju z Leonom Behinom iz Uprave RS za zaščito in reševanje poiskal možnosti financiranja gradnje poligonov s sredstvi, ki jih je dodatno zagotovilo Ministrstvo za obrambo.
Regijski gasilski vadbeni poligoni so namenjeni praktičnemu usposabljanju gasilcev na regijski in lokalni ravni. Sestavljeni so iz vadbene ploščadi, velikosti 75×20 metrov, stolpa za vaje, tlorisa 7×7 metrov, s pritličjem, tremi nadstropji in vadbeno ravno streho, bazena za vodo, tlorisa 2×2 metra in globine 2,5 metra, ter platoja za tehnično reševanje, površine 8×8 metrov.
Na poligonih se izvaja praktično usposabljanje gasilcev na tečajih za operativnega gasilca, tečajih za višjega gasilca ter pripravljalne vaje na tečajih za nižjega gasilskega častnika in gasilskega častnika. Prav tako se poligon uporablja za izvajanje praktičnih vaj gasilcev v obliki urjenja enot, oddelkov in skupin. Poligon izpolnjuje pogoje za opravljanje vaj, predlaganih v učnih načrtih Gasilske zveze Slovenije, ki vsebujejo vaje s cevmi, vaje z lestvami, vaje v vrvni tehniki, vaje tehničnega reševanja in reševanja iz višin in globin, vaje z izolirnimi dihalnimi aparati in vaje v gibanju v notranjosti objektov ter gašenje objektov.
Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije, je na zaključku prireditve svečano podpisal pogodbi z izvajalcema del. Regijski poligon v Zagorju bo gradilo podjetje AGM Nemec, d. o. o., v imenu katerega je pogodbo podpisala direktorica Maja Gerčer. Podjetje Trgograd d. o. o. pa bo gradilo regijski poligon v Žužemberku. Pogodbo je v imenu izvajalca podpisal direktor Tomo Kres.
Gasilska zveza Slovenije si je pred leti zastavila cilj, da se zgradijo regijski poligoni v vseh 17 gasilskih regijah. Doslej so zaživeli štirje, in sicer v Ormožu, Radljah ob Dravi, Grosuplju in na Jesenicah. Tem se bosta pridružila poligona v Zagorju in Žužemberku, v kratkem pa je predviden tudi začetek gradnje regijskega poligona za Posavje v Krškem.
Black Demons so skupina mladih raziskovalcev od šestega do devetega razreda Osnovne šole Trbovlje, ki delujejo pod mentorstvom mag. Gregorja Gune. Sodelujejo v mednarodnem tekmovanju First Lego League (FLL), kjer konstruirajo in programirajo robota, prav tako pa se preizkušajo v iskanju in predstavljanju inovativnih idej, ki so jih predstavili tudi trboveljskemu županu Zoranu Pozniču in najožji ekipi.
V januarju so se preko regijskega tekmovanja v Šentjerneju uvrstili v finale, kjer je njihov robot opravil načrtovane misije. Uspešno pa so predstavili tudi svoj projekt Heliostat, kjer so opisali proces kako bi s sončnimi žarki proizvedeno toploto hranili v opuščenih rudniških jaških. S to toploto pa bi v nadaljevanju ogrevali mesto ali proizvajati električno energijo na način, ki bi bil cenovno in okoljsko zelo primeren. Skupina bo svojo idejo in robota ponovno predstavila na finalu FLL, ki bo 18. marca 2023 v prostorih Fakultete za računalništvo. Na finalu bo svoje dosežke predstavilo še 17 šol iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Avstrije. Najboljše ekipe v finalu pa si bodo prislužile vstopnico za nastop na Svetovnem FLL prvenstvu, ki bo aprila v Houstonu, ZDA.
Župan Zoran Poznič je ob prvem obisku ekipe Black Demons na občini vsem idejam z veseljem prisluhnil in bil navdušen nad njihovo inovativnostjo ter zagnanostjo. Obljubil jim je vso podporo in pomoč pri njihovem raziskovanju, za katero so se danes prišli zahvaliti trije predstavniki mladih nadobudnežev. Sprejela sta jih podžupanja Vesna Jesih in podžupan Rok Koprivc, ki je z nastopom mandata prevzel področja gospodarstva, infrastrukture in energetike v naši občini. Podžupan je poudaril pomembnost spodbujanja inovativnosti pri najmlajših, saj to predstavlja pomemben temelj njihovega nadaljnjega izobraževanja. Prav tako pa je pomembno, da občina kot lokalna skupnost podpira ideje, ki spodbujajo samozadostnost našega mesta, še posebej, ko govorimo o alternativnih virih energije in energentih, ki morajo biti v teh negotovih časih prilagojeni in konkurenčni aktualnim razmeram na trgu. Podžupanja je pohvalila njihov prispevek k prepoznavnosti Trbovelj v širšem slovenskem prostoru, skupaj pa držimo pesti, da se bodo mladi nadobudneži s svojimi dobrimi idejami uvrstili na svetovno prvenstvo in v aprilu odpotovali v ZDA.
