Televizija ETV HD bo od 1.1.2026 naprej prenehala z oddajanjem signala preko kabelskih omrežij, bodoče vsebine pa bodo objavljene na obstoječem YouTube kanalu in spletnem portalu.
Občinski svet Občine Zagorje ob Savi je dne 3. 4. 2023 sprejel sklep o določitvi dveh območij kratkotrajnega parkiranja oz. dveh »modrih con«, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 60/2023.
Modra cona bo označena ob mestni ploščadi (nasproti objekta Zdravstveni dom Zagorje ob Savi) in pri stavbi Uprave Občine Zagorje ob Savi in Upravne enote.
Pravilo modre cone pri stavbi Uprave Občine Zagorje ob Savi in Upravne enote (na naslovu Cesta 9. avgusta 5) bo veljalo med 8.00 in 15.00 uro, pravilo modre cone ob mestni ploščadi (nasproti objekta Zdravstveni dom Zagorje ob Savi) bo veljalo med 6.00 in 13.00 uro.
Parkirna mesta v modri coni so ločena od vozišča s talno označbo modre barve in s prometno signalizacijo oz. tablami ob vstopu in izstopu z modre cone. V modro cono spadajo tudi javna parkirna mesta za invalide in polnilnice za električna vozila!
Parkiranje jebrezplačno.
V modri coni sme parkiranje trajati neprekinjeno največ dve uri, kar velja le za delavnike od ponedeljka do petka.
Po izteku dovoljenega časa dveh ur mora voznik vozilo odpeljati z modre cone.
Ob sobotah, nedeljah ter na dela proste praznike je parkiranje časovno neomejeno oz. pravilo modre cone ne velja.
Voznik mora pri parkiranju v modri coni označiti natančen čas prihoda na vidnem mestu v vozilu, npr. s parkirno uro, odloženo na armaturni plošči.
Pravila uporabe in višino globe za prekršek določa 68. člen Zakona o pravilih cestnega prometa- ZPrCP (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17, 3/18 – odl. US, 43/19 – ZVoz-1B in 92/20).
Modra cona bo omogočila več prostih parkirišč, zato hvala za vašo strpnost in razumevanje.
Označba območja kratkotrajnega parkiranja oz. »modrih con« bo sledeča:
Včeraj smo v uporabo predali prvi poligon za trenažo vožnje v Zasavju. Zbrane sta nagovorila župan Občine Trbovlje, Zoran Poznič, predsednik AMD Trbovlje, Bojan Frece in predstavnik AMZS. Dogodka pa so se udeležili tudi predstavniki Agencije za promet ter predstavniki Izpitnega centra Celje.
Na območju celotnega Zasavja do danes ni bilo primerne površine oziroma poligona za trening vožnje in drugih podobnih aktivnosti. Agencija za promet je pred petimi leti izdala predlog, da morajo imeti vsi izpitni centri poligon v dolžini najmanj 100 metrov, kjer se lahko izpiti vršijo. Kljub temu, da smo v Trbovljah poligon, ki je sicer ustrezal večini normativom, že imeli, pa žal ni ustrezal novi niansi, saj ni bil dolg več kot 50 metrov. V kolikor primernega poligona ne bi zagotovili, bi morali naši (bodoči) vozniki izpite opravljali izven Zasavja, v Celju, kjer takšen poligon imajo. Da bi se temu izognili, je AMD Trbovlje pristopil k ureditvi popolnoma novega poligona, ki ustreza vsem normativom, predvsem z željo, da naši vozniki ostanejo v regiji.
Novo zgrajen poligon pa ne bo služil zgolj voznikom in motoristom, ampak bo kot večja zunanja urejena površina namenjen tudi športnim aktivnostim in prireditvam. Prav tako bo namenjen izobraževanju otrok za pridobivanje znanja za vožnjo s kolesom ter izobraževanju starejših občanov za obnovitev znanja iz cestno prometnih predpisov in spretnosti v prometu. Poligon bo namenjen tudi obnovitvenim delavnicam za motoriste, ki so ogrožena skupina v prometu. Verjamemo, da bo dobro služil dobro svojemu namenu in da ga bodo Zasavčanke in Zasavčani pridom uporabljali.
Kulturni program ob 15 letnici delovanja Društva generala Maistra za Zasavje v okviru Zveze društev general Maister je potekal v sredo, 21. junija 2023, v galeriji EVJ Kisovec.
Uvodni pesmi Riharda Majcna in Jerneja Pikla je sledil uvodni pozdrav ter pesem, ki jo je predstavila Tinkara Pograjc, sedmošolka iz Zagorja.
Predsednik društva, Radigoj Perger, je v nagovoru izpostavil začetke in cilje delovanja društva in zgledno sodelovanje med društvi ter z Zvezo društev general Maister. Pridružila se mu je prva predsednica, gospa Ana Režun, ki se je v kratkem, a čustvenem nagovoru spomnila začetkov delovanja društev, pobudnika, Mira Štrajherja in drugih, ki so pogumno zakorakali v ustanavljanje društva.
Žal se na dogodek niso odzvali župani revirskih občin, ki so bili zadržani z drugimi obveznostmi, Z veseljem pa so navzoči pozdravili predsednico Zveze društev general Maister, gospo Lučko Lazarev Šerbec, ki s svojo prisotnostjo na dogodkih in spremljanjem vsebin delovanja zasavskega društva, kaže naklonjenost in spoštovanje dela vseh prostovoljcev, ki usmerjajo delo regijskega društva. Predsednica je v svojem govoru poudarila paralelo med Maistrovim bojem za narodnostne in politične potrebe Slovencev v začetki 20. stoletja in današnjimi potrebami po povezovanju vseh Slovencev, po ohranjanju domoljubnih, trajnostnih, zelenih vrednot hitro spreminjajoče se družbe.
V nadaljevanju so vsi prisotni lahko pogledali multimedijski prikaz delovanja in doseganja zastavljenih ciljev društva v prvih petnajstih letih delovanja. Prikaz je nastal na podlagi fotografij članov društva, predvsem ljubiteljskega fotografa, Bruna Urbanije.
Obiskovalci so si v dvorani lahko ogledali razstavljene panoje s povzetki likovnih in literarnih del učencev, ki so v preteklih letih sodelovali na domoljubnih društvenih natečajih.
Ob zaključku dogodka sta učenki, Kiara Zagorc iz Trbovelj, in Kaja Režun iz Zagorja prebrali svoji razmišljujoči literarni deli,
Rihard Majcen pa se je poslovil z aktualno pesmijo Frana Milčinskega.
Vroč junijski popoldan je še dodatno ogrelo neformalno druženje po dogodku.
Vabimo vas, da spremljate delo društva na spletni strani (http://dgmzasavje.blogspot.com/), veseli pa bomo novih članov s svežimi idejami in željo po medgeneracijskem druženju! Kontakt: predsednik Radigoj Perger ( radigoj.perger@lj-kabel.net; 041-609-873 ).
Občina Zagorje ob Savi je v petek, 23. junija, ob 18. uri, kljub temu, da je še uro prej močno deževalo, naliv pa je spremljala tudi toča, na mestni ploščadi pripravila sprejem za našega šampiona Primoža Rogliča.
Primož, ki nas je pred nedavnim znova navdušil z zmago na dirki po Italiji, se je najprej ustavil v Kisovcu, kjer so ga pričakali krajani, nato pa se je s pokalom z Gira d’Italia v roki in v družbi župana Matjaža Švagana po roza preprogi sprehodil do odra, pod katerim ga je glasno in v soju bakel ter roza dimnih zaves pričakala navdušena množica.
Primoža so spremljali zvoki Pihalnega orkestra Svea Zagorje, za vzdušje pred prihodom pa je poskrbela voditeljica Lucija Cestnik. Na odru ga je pozdravil župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, ki se je Primožu zahvalil za vse čudovite trenutke, ki jih Zagorjanke in Zagorjani doživljamo ob njegovih uspehih, in med drugim poudaril: »So vzponi in so padci, a ti, Primož, boš vedno z nami na vrhu zagorske doline.« Župan je častnemu občanu Občine Zagorje ob Savi izročil umetniško sliko Nikolaja Beera, ki bo ta naziv prejel ob letošnjem občinskem prazniku.
Ob tej priložnosti je direktor Zavoda Savus Marko Planinc Primožu izročil priznanje za naziv Zasavca leta. Člani Akademije Zasavc leta so namreč priznanje Zasavc leta za leto 2021 namenili Primožu Rogliču za njegove vrhunske športne dosežke, borbeni duh in izjemne človeške kvalitete. Ker se februarja ni mogel udeležiti prireditve Zasavc leta, je priznanje dobil včeraj.
Primož je v pogovoru z novinarjem RTV Slovenije, sicer kolesarskim komentatorjem in navdušencem nad kolesarjenjem Tomažem Kovšco, obudil nekaj najbolj spektakularnih in tudi dih jemajočih trenutkov z letošnjega Gira d’Italia, nato pa je nagovoril zbrano množico in povedal, da je povsod lepo, a v rodnem Zagorju ob Savi, med svojimi domačini, je najlepše.
Za zabavo je poskrbela domača skupina Orlek, Primož pa se je izkazal tudi kot odličen pevec, saj je z Vladom Poredošem tudi zapel. Seveda ni šlo brez Primoževe himne S tabo je Slovenija, ki jo je Primožu v poklon napisal Dejan Žujič in jo ob glasni spremljavi občinstva tudi zapel.
Skoraj 8-odstotni padec industrijske proizvodnje je opozorilni znak o nezadostnih ukrepih na področju energetikeLjubljana, 19. junij 2023 – Medtem ko se je v EU proizvodnja v aprilu povečala za en odstotek, je Slovenija beležila daleč največji, skoraj 8-odstotni padec. Padec je očiten znak, kako občutljiva je naša industrija na visoke cene energentov. Gospodarska zbornica Slovenije že od začetka leta opozarja na padajoče trende, saj je industrijska proizvodnja pri nekaterih panogah od novembra lani upadla celo za 10 do preko 20 odstotkov.
Po podatkih Analitike GZS se je v obdobju od novembra lani do aprila letos industrijska proizvodnja medletno skrčila v 13 od 21 predelovalnih dejavnosti. Več kot 10-odstotni padec proizvodnje so zabeležili v papirni industriji (-21 %), proizvodnji kemičnih izdelkov (-19 %), obdelavi in predelavi lesa (-12 %) in proizvodnji pohištva (-12 %), kovin (-10 %). Alarmanten je tudi podatek, da predstavljajo dejavnosti, ki so v tem obdobju beležile več kot 5 % padce industrijske proizvodnje, kar 35 % celotne industrijske proizvodnje.
Že maja smo na okrogli mizi opozorili, da če ne bomo z ukrepi zaščitili našega gospodarstva, bomo na letnem nivoju izgubili prek ene milijarde dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov. Takrat so gospodarstveniki med razlogi nekonkurenčnosti izpostavili prav previsoke cene električne energije in zahtevali primerljive ukrepe kot v drugih državah EU.
Vlada je sicer zamejila cene energentov za male poslovne uporabnike, vendar je kapica očitno postavljena bistveno previsoko v primerjavi s trenutnimi cenami na trgu. Po drugi strani velika in energetsko intenzivna podjetja nimajo zamejenih cen, ampak morajo zaprositi za pomoč, ki zaradi visokih nabavnih pogodb za elektriko ne dajejo želenega učinka.
Na GZS smo zaradi padanja industrijske proizvodnje dodatno zaskrbljeni, ker je energetsko intenzivna industrija na začetku dobaviteljskih verig in so od nje odvisna številna mala in srednje velika podjetja. V kolikor tej industriji ne bomo zagotovili konkurenčnih poslovnih pogojev, pričakujemo, da se bo padec proizvodnje razširil tudi na podjetja, ki so dobavitelji industrijskim podjetjem.
Zato Gospodarska zbornica Slovenije vztraja pri svojem pozivu, da je potrebno negativni trend padanja industrijske proizvodnje ustaviti. Le tako bomo lahko zaščitili naše gospodarstvo, ohranili delovna mesta ter ohranili in povečali dodano vrednost ter davčne prihodke.
Na ponedeljkovi seji Občinskega sveta Zagorje so svetniki in svetnice soglasno podprli predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o letošnjih dobitnikih najvišjih občinskih priznanj, ki jih bo župan Matjaž Švagan izročil na slavnostni seji ob avgustovskem občinskem prazniku.
Naziv častnega občana bo letos dobil slikar Nikolaj Beer, podelili pa bomo še štiri zlate plakete. Letošnji dobitniki so: Marjeta Hribar, Nogometni klub Zagorje, Jernej Kovačič in Sandi Grčar. Slavnostna seja bo 3. avgusta v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje.
Župan Občine Moravče dr. Milan Balažic je v sredo, 14. junija 2023, v PGD Krašce pozdravil sprejem novega gasilskega vozila z vrhunskimi tehničnimi lastnostmi. Gre za pomembno pridobitev gasilcev, ki označuje nadaljnjo modernizacijo sredstev za gašenje požarov. Uradni prevzem se bo odvijal 1. julija, čemur bo v Krašcah sledila tudi tradicionalna gasilska veselica.
Župan je pot nadaljeval do gradu Tuštanj, kjer so svoj odličen program ob zaključku šolanja na osnovni šoli Jurija Vege pripravili devetošolci. Valetnikom generacije Z je v svojem nagovoru zaželel vztrajnosti pri nadaljevanju šolanja in pogum pri novih izzivih na življenjski poti.
Ponovno vas vljudno vabimo na slovesno odprtje Majskega salona ZDSLU 2023, MISTERIJ GEA v petek, 16. junija 2023, ob 18. ure dalje na razstavišča v Hrastniku, Zagorju ob Savi in Trbovljah.
Majski salon, ki ga že od 1909 leta redno kot tradicionalno razstavo organizira ZDSLU. Razstave bodo letos na ogled v razstavnih prostorih treh zasavskih mest, Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob Savi. Na razstavi sodeluje 154 umetnic in umetnikov, ki ustvarjajo na področju vseh likovnih zvrsti in so iz devetih regionalnih društev. Med umetniki, ki so se letos v svojih likovno vizualnih delih in razmišljanjih vsebinsko in kritično dotaknili problematike ekologije, globalnega ogrevanja, polucije, globalizacije in drastičnih sprememb v družbi, smo naključno izbrali nekaj avtorjev, ki vam jih predstavljamo. Jutri bomo nadaljevali s predstavitvijo še nekaterih avtorjev.
Izbor nekaj avtorjev in njihovih del:
POLONA DEMŠAR & MOJCA SMERDU
Polona Demšar & Mojca Smerdu, TAKTIL, 2019 – 2023, žgana bela glina, prostorska postavitev: 2m x 2m
TAKTIL Polone Demšar in Mojce Smerdu je prostorska postavitev bele keramike, položene na temno prst, iz katere bo med razstavo rasla posajena trava. Sledeče je simbolični prikaz skladnosti med zemljo, glino, rastjo in brezmejno ustvarjalnostjo. Glinena človeška glava, kot mogočna gmota le nemo opazuje, ne govori. Nepopolni živalski udi, živali, ki na zemlji s težavo letijo, živijo, plavajo…Na slikovit način se avtorici, ki sta že ustvarjali skupne projekte, vprašujeta ali je takšna naša prihodnost, prihodnost naših rodov, živih bitij? Kako se počutiš, narava? Raziskovanja oblik in njihove izraznosti v kontaktu z materialom podpirajo individualna razmišljanja ob srečevanju dveh senzibilitet v prostoru. Sporočajo nam, da arhetipska tradicija gline, spontanost in ujetje slučaja v nikoli do konca predvidenem rezultatu, ostaja ustvarjalni izziv tudi v 21. stoletju.
Polona Demšar (1979, Ljubljana) je 1998/99 vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje – smer kiparstvo in leta 2003 diplomirala ter tam, z magistrskim študijem unikatnega oblikovanja stekla pri prof. Tanji Pak, leta 2007 diplomirala. Med leti 2013 in 2017 je bila predsednica Društva likovnih umetnikov Ljubljana in aktivna članica Sekcije za keramiko na Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov, ima pa tudi več spomenikov v slovenskem javnem prostoru. Živi in dela v Ljubljani in na Sv. Trojici
Mojca Smerdu (1951, Ljubljana). Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani je končala leta 1974 in prav tam leta 1976 tudi podiplomski študij kiparstva (prof. Drago Tršar). Za ustvarjalni opus je prejela 2002 Župančičevo nagrado in 2016 nagrado Prešernovega sklada. V ZDSLU in DLUL že nekaj desetletij aktivno sodeluje, leta je bila predsednica Umetniškega sveta DLUL in zadnjih 8 let je predsednica Umetniškega sveta ZDSLU in predsednica Sekcije za keramiko ZDSLU. Živi in dela v Ljubljani.
MIHA ERIČ
Miha Erič, IZČRPANOST, 2021, linorez
Erič se predstavlja z ročno barvanim ekspresivnim lesorezom, ki nosi naslov IZČRPANOST in pri katerem se avtor na likovni način spoprijema s problematiko našega bivanja, ki je kot metafora predstavljeno v temnem inkarnatu, in se nostalgično spogleduje s preteklimi obdobji. Avtor se grafične tehnike loteva na tradicionalni način in se v dobi digitalizacije ter novih medijev osredotoča na umirjenost, vztrajnost in meditativno pot nastanka razstavljenega likovnega dela. Izdelava same grafike – linoreza, je dolgotrajen in zahteven proces, saj vsako delo posebej zajema precizno rezanje v ploščo linoleja, tiskanje in sušenje posamezne grafike.
Miha Erič (1991, Ljubljana) Leta 2009 je končal strokovno smer »tehnik oblikovanja« na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Diplomiral je leta 2013 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pridobil je naziv diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij, smer ilustracija. Skupaj z intermedijsko umetnico mag. Natalijo Šepul Erič je leta 2015 ustanovil Zavod za izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti Orbita, znan po številnih likovnih in glasbenih projektih tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Miha je umetniški vodja mednarodno priznanega KUD in Galerije Salsaverde.
HERMAN GVARDJANČIČ
Herman Gvardjančič, Kijev 22, 2022, oglje na platnu, 170 x 215 cm
Pri razstavljenem delu na MS’23 ZDSLU, vsebinsko posega po vojni tematiki iz Ukrajine, ki občutljivega avtorja ne more pustiti neprizadetega.
Herman Gvardjančič (1943, Gorenja vas – Reteče) je leta 1968 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1971 je na ALU končal specialko za slikarstvo pri prof. Zoranu Didku. Leta 1987 je postal docent na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Od leta 1997 je bil redni profesor za risanje in slikanje na ALUO. Gvardjančič je predstavnik ekspresivne figuralike. V njegovih delih prevladuje temen kolorit in poudarjena ekspresija. Njegovo slikarstvo je uvrščeno med t.i. temni modernizem. Sicer pa ga prištevamo med slikarje modernizma in postmodernizma. Razstavlja tako doma kot v tujini. Priredil je več kot 76 samostojnih razstav. Za svoje delo je prejel številne nagrade (Groharjeva nagrada). Leta 1981 je prejel nagrado Prešernovega sklada za delo na razstavi Atelje leta 1980 v Likovnem salonu Riharda Jakopiča. Leta 1990 je prejel Jakopičevo nagrado in leta 2023 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
BORIS JESIH
Boris Jesih, 2017, Obliži, jaj. temp., gr. papir, 96 x 70_CMYK
Boris Jesih (1943, Škofja Loka), je leta 1966 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1986 na slikarski specialki pri prof. Zoranu Didku. V grafičnih tehnikah se je izpopolnjeval na Visoki šoli za upodabljajočo umetnost v Berlinu. Do leta 2009 je bil je bil na Pedagoški fakulteti v Ljubljani redni profesor za grafiko, risanje in slikanje. Za svoje delo je prejel 24 domačih in mednarodnih nagrad. Leta 1980 je prejel nagrado Riharda Jakopiča in Groharjevo nagrado, 2006.
KAVČIČ MATEJA
Kavčič Mateja, ZATOČIŠČE, 2021, materiali iz narave, premer 300 cm, višina 240 cm
Kustosinja razstave Kavčičeve v UGM 2021, Andreja Borin je med drugim o projektu Zatočišče napisala: “…Mateja Kavčič s svojimi deli sporoča, da je vsak list drevesa ali trave dragocen in del celote. Je ena tistih umetnic, ki se tako izražajo zaradi sebe in ne zaradi umetniškega trga ali trenutnih umetniških tokov. Povabi nas k drugačni izkušnji in opomni, da smo na svoji veličastni poti napredka ljudje (morda) izgubili nekaj nadvse dragocenega.”
Mateja Kavčič (1970, NM) je leta 1994 diplomirala iz slikarstva na ALUO v Ljubljani pod mentorstvom prof. Janeza Bernika in prof. Jožefa Muhoviča. Leto pozneje je obiskovala slikarsko specialko pri prof. Lojzetu Logarju. Leta 2007 je pridobila pedagoško-andragoško izobrazbo na FF Univerze v Ljubljani. Od leta 1995 ima status samozaposlene v kulturi. Deluje kot vizualna umetnica na področjih slikarstva, risbe, grafike, prostorskih postavitev in land arta. Sodeluje pri restavratorskih projektih in vodi delavnice za otroke in odrasle. Živi in ustvarja v Škofji Loki, občasno dela v priložnostnem ateljeju v GBJ v Kostanjevici na Krki. Je prejemnica priznanja Majskega salona 2011 in Nagrade Ivane Kobilca 2021 za tekočo produkcijo.
DRAGO MOM
Drago Mom, 0.1, 2022, olje-akril na platno, 2 x 3 m
Drago Mom (1962, Maribor) je najprej študiral nemščino in angleščino na Pedagoški akademiji v Mariboru, kasneje pa diplomiral na Akademiji za likovno umetnost, smer slikarstvo (1995, prof. E. Bernard), in nato magistriral leta 2001 na ALU v Ljubljani. Poleg slikarstva deluje tudi kot kipar, grafik in risar. Prejel je študentsko Prešernovo nagrado. Razstavlja samostojno in skupinsko doma in v tujini, med drugim v Belgiji in Egiptu. Kot aktivni član je vpet v delo DLUMa in redno sodeluje pri njihovi razstavni dejavnosti. Živi in ustvarja v Rušah.
Nekaj besed o letošnji kuratorki MS’23 ZDSLU, dr. Snježani Pintarić
Kuratorka MS’23 ZDSLU, MISTERIJ GEA je dr. Snježana Pintarić (1960, Pregrada na Hrvaškem), ki jo štejemo med najpomembnejše likovno vizualne kritike in kustose na Hrvaškem. Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Zagrebu iz umetnostne zgodovine in nemškega jezik ter književnosti. Iz umetnostne zgodovine je magistrirala in nato še doktorirala iz informacijskih in komunikacijskih znanosti. Med leti 1998 in 2022 je bila direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu, kjer je bila vodja slikarske zbirke MSU. Od 1999 do 2009 je vodila gradnjo nove stavbe Muzeja sodobne umetnosti (2009 je bila gradnja zaključena). Od 1993 do 1998 je bila strokovna svetovalka za muzeje in spomeniško varstvo v Mestnem uradu za kulturo mesta Zagreba. Od leta 1983-1993 je bila kustosinja in direktorica Galerije Antuna Augustinčića v Klanjcu. Pridobila si je tudi naziv muzejska svetnica in je avtorica neštetih razstav s področja moderne in sodobne umetnosti. S strokovnimi in znanstvenimi referati je sodelovala na simpozijih in kongresih s področja umetnostne zgodovine in muzeologije in je aktivna članica Hrvaškega muzejskega društva.
Kot lani, bo tudi letos tradicionalni katalog MS’23 ZDSLU, MISTERIJ GEA, izšel pri ZDSLU, v okviru letnih edicij revije LIKOVNE BESEDE.
Program odprtja: – 18.00: performans Zvonke Simčič z naslovom Kraljica miru, Kompresorska postaja, Hrastnik – 19.00: ogled razstave v Galeriji Medija in Kulturnem centru Delavski dom Zagorje ob Savi – 20.00: uradno odprtje Majskega salona 2023 in razglasitev nagrajencev, Delavski dom Trbovlje – 20.30: ogled razstave in druženje ob glasbi s skupino Excentral, Delavski dom Trbovlje
Razstavo in projekt bosta predstavila: – mag. Zoran Poznič, predsednik ZDSLU in župan občine Trbovlje, – dr. Snježana Pintarić, kustosinja letošnje razstave.
Razstavišča in odpiralni čas: Delavski dom Trbovlje: čet: 17.-18. ure / pet-ned: 17.-20. ure / po predhodnem dogovoru (051 626 296) Zasavski muzej Trbovlje: pon in pet: 8.-13. ure / tor, sre in čet: 8.-18. ure / sob: 9.-12. ure (julija in avgusta ob sobotah zaprto)
Kulturni center Delavski dom Zagorje ob Savi: po predhodnem dogovoru (041 489 307)
Galerija Medija, Zagorje ob Savi: pon in čet: 15.-19. ure / tor, sre in pet:10.-14. ure / po predhodnem dogovoru (041 489 307)
Zagorje ob Savi je v pričakovanju svojega junaka Primoža Rogliča, ki bo v svoje rodno mesto prišel v petek, 23. junija 2023. Občina Zagorje ob Savi vabi na sprejem, ki bo ob 18. uri na mestni ploščadi. S Primožem se bomo veselili novega uspeha, zmage na dirki po Italiji.
Pridružite se nam, da bo srečanje radostno in navijaško, tako, kot zna le naše Zagorje.
V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje je bila včeraj že tradicionalna prireditev, na kateri so se najboljši učenci osnovnih šol in dijaki Srednje šole Zagorje vpisali v zlato knjigo.
V Zagorju smo jo prvič odprli leta 1977 in od takrat se je do konca lanskega šolskega leta vanjo vpisalo 1854 imen. Od včeraj dalje je bogatejša še za 46 imen, kar pomeni, da je v njej vpisanih natanko 1900 imen učenk in učencev, ki so vsa leta šolanja zabeležili odlične uspehe.
Iz OŠ Ivana Kavčiča Izlake se je včeraj v zlato knjigo vpisalo 13 devetošolk in devetošolcev, ki te dni zaključujejo šolanje na osnovni šoli, iz OŠ Toneta Okrogarja 12, največ pa jih je bilo iz OŠ Ivana Skvarče, saj se je v knjigo vpisalo 19 učenk in učencev. Iz Srednje šole Zagorje sta na novo vpisani dve dijakinji zaključnih letnikov.
Zbrane je najprej nagovoril župan Matjaž Švagan, ki jim je položil na srce, da naj, kamorkoli jih bo zanesla pot, nikoli ne pozabijo na svoje zagorske korenine, nato pa jim je izročil darila. Tudi tokrat so zlati učenci dobili pisala z vgraviranim lastnim imenom in priimkom.
Za zabavni del je poskrbel Challe Salle, nato pa so se nagrajenci posladkali še s torto.
