Danes, 26. januarja, se je na Občini Hrastnik odvila novinarska konferenca na temo dviga cen daljinskega ogrevanja v Hrastniku. O problematiki so spregovorili župan občine Hrastnik, g. Marko Funkl, pomočnica direktorja CSD Zasavje, enota Hrastnik, ga. Barbara Berglez, direktor Javnega zavoda za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik, g. Miha Mirt, in predsednik Rudarske godba Hrastnik, g. Božo Majcen.

Župan občine Hrastnik g. Marko Funkl je uvodoma povedal, da so intenzivno tekli pogovori z vsemi deležniki, ki so vpleteni oziroma lahko kakorkoli pripomorejo k reševanju nastale situacije. Izrazil je zadovoljstvo nad vladno regulacijo cen ogrevanja za gospodinjstva – ta cena se v Hrastniku viša s povprečnih 65 evrov v prejšnjem letu na 98,7 evrov na megavatno uro, kar je tudi zgornja meja regulacije za celo Slovenijo. V nasprotnem primeru bi cena megavatne ure znašala 160 evrov + DDV, kar pomeni, da bi bila podražitev več kot dvakratna.

Župan je v torek v zvezi s to problematiko nagovoril tudi predsednika vlade, g. Roberta Goloba, ki je napovedal regulacijo cen za gospodinjstva (ta je bila realizirana še isti dan), hkrati pa podal obljubo, da bodo ministrstva iskala tudi rešitve za javne zavode. Kljub regulaciji pa podražitev pomeni veliko obremenitev za občanke in občane, zato se na občini zavedamo, da bo za reševanje stisk potrebna uporaba vzvoda enkratnih denarnih socialnih pomoči, prav bo na pomoč priskočil Rdeči križ. Z upravo Petrola pa je bilo dogovorjeno, da občankam in občanom, ki uporabljajo daljinsko ogrevanje, pošljejo dopis z argumentacijo, zakaj je prišlo do podražitve cen, in kontaktom, na katerega se lahko uporabniki obrnejo v primeru težav s plačevanjem ogrevanja, saj mora Petrol najti ustrezne rešitve za tovrstne primere (npr. obročno plačevanje, zamik plačila …).

Pomočnica direktorja CSD Zasavje, enota Hrastnik, ga. Barbara Berglez je izpostavila, da so v Hrastniku že leta največje stiske na področju materialne ogroženosti, kjer je na prvem mestu ogrevanje – lani je bilo izdanih za 75.300 evrov izrednih pomoči, od tega približno 75 % za namen ogrevanja. Zaenkrat na centrih za socialno delo niso prejeli nikakršnih navodil o sistemskih rešitvah glede podražitve cen ogrevanja, ki pa jih je treba vzpostaviti na državni ravni. Zato bodo do ureditve situacije stiske blažili z izrednimi denarnimi pomočmi, svetovanjem in napotitvami na ostale organizacije. Podan je bil tudi konkreten primer: samska oseba, stara nad 65 let, ki živi v najemnem stanovanju velikosti 42 m2, s pokojnino in socialnim transferjem mesečno dosega 620 evrov. Subvencionirana najemnina znaša 30 evrov, položnica za redni strošek ogrevanja za december – ki ni bil ravno mrzel mesec – pa je znašala 85 evrov, kar je ob upoštevanju povišanih izdatkov za zdravstveno oskrbo, nakup zdravil, stroškov zavarovanja in elektrike zelo velik strošek.

Nadalje je župan izrazil veliko nezadovoljstvo nad cenami ogrevanja za javne zavode in nekatera društva ­– v Hrastniku namreč delujejo tudi društva, ki plačujejo ceno za poslovni odjem in bodo ogrevanje morala plačevati po ceni 291 evrov na megavatno uro + DDV, kar lahko ogrozi njihov obstoj. Izpostavil je, da sta med njimi tudi Rdeči križ Hrastnik in Prostovoljno gasilsko društvo Hrastnik, ki sta organizaciji izjemnega pomena, ki bi morali delovati nemoteno, ter spomnil, da je uredba za cene električne energije vključevala tudi javne zavode in društva, medtem ko trenutna regulacija cen ogrevanja zajema zgolj gospodinjstva. Vlada je sicer ravno danes zamejila tudi ceno ogrevanja za šole, vrtce in zdravstvene domove, a župan je izrazil željo, da bi bila v ta ukrep vključena tudi društva in drugi javni zavodi. Prav tako je v dogovorih z upravo Petrola pozval, da se društva izvzame iz določitve cen za poslovni odjem.

G. Božo Majcen, predsednik Rudarske godbe Hrastnik, neprofitne in nepridobitne organizacije, ki letno pridobi zgolj 2000–2500 evrov sredstev iz članarin in prostovoljnih prispevkov ter nekaj dodatnih sponzorskih sredstev, je izrazil veliko skrb za obstoj in delovanje društva, ki ravno letos praznuje 170-letnico neprekinjenega delovanja. Njihovi letni stroški ogrevanja naj bi se namreč dvignili z 2800 evrov na 6200 evrov.

Občina Hrastnik se je povezala tudi z drugimi občinami – npr. Ravne na Koroškem, Šentilj, Ribnica, Metlika –, ki so jih prav tako doletele nesorazmerno višje cene ogrevanja, skupna točka z nekaterimi pa je tudi bazen. Ogrevanje hrastniškega bazena bo na primer naraslo z 42.000 evrov na 98.000 letno, zato je župan tudi na sestanku s predstavniki Petrola izpostavil to problematiko in skrb, kaj se bo zgodilo s tem objektom, če občina ne bo zmogla tolikšnega finančnega bremena. Ker je bazen energetsko saniran v partnerstvu s Petrolom, z njihove strani pričakujemo aktivno pomoč pri iskanju rešitev.

Tudi g. Miha Mirt, direktor Javnega zavoda za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik, je izpostavil, da je občina Hrastnik zelo dobro opremljena s športno infrastrukturo in da je – če izvzamemo mestne občine – ena redkih občin, ki ima zaprt zimski bazen, kar predstavlja veliko prednost, a hkrati je njegovo ogrevanje največji materialni strošek javnega zavoda. Na letni ravni bodo skupni stroški ogrevanja športnih in kulturnih objektov pod okriljem Javnega zavoda za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik narasli s 85.000 evrov na 220.000 evrov, od tega bo samo cena ogrevanja bazena znašala 100.000 evrov (medtem ko zdaj znaša 40.000 evrov).

Med drugim je bil poudarek župana, da gre v občini Hrastnik za nesorazmerno obremenitev glede na druge občine, stvar države pa je, da tovrstne obremenitve regulira, da ne prihaja do tako enormnih razlik med občinami in regijami. Zasavje je namreč med demografsko in socialno najbolj obremenjenimi regijami, kar pomeni, da ima posledično (zaradi večjih izdatkov, namenjenih subvencijam ipd.) manjši investicijski potencial. Župan je zato izrazil upanje, da bo država čim prej posegla v situacijo – tudi v gospodarstvu, ki zaradi velikih obremenitev izgublja konkurenčen položaj.

Župan Marko Funkl je na koncu poudaril, da bo občina v sodelovanju s CSD Zasavje in Rdečim križem Hrastnik storila vse, kar je v njihovi moči, da bi bila situacija za občanke in občane dokaj vzdržna.